Učinek sočasno izvedene gibalne in kognitivne naloge na reakcijski časKnez, Melani (Avtor) Tomažin, Katja (Mentor) Moškon, Sara (Komentor) gibalna nalogakognitivna nalogaakutni učinkireakcijski časNamen magistrske naloge je bil ugotoviti učinek teka (10 min, 60 ̶ 70 % največjega privzema kisika (VO2max)) brez sočasne kognitivne naloge in z njo na enostavni (ERČ) in izbirni reakcijski čas (IRČ) na svetlobni dražljaj. Kognitivna naloga, ki so jo preizkušanci izvajali med tekom, je bila Stroopov test. V raziskavi je sodelovalo 20 zdravih in telesno aktivnih oseb, starih med 20 in 26 let. Meritve so potekale v kineziološkem laboratoriju ter fitnesu na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Preizkušanci so izvedli dva protokola: tek na tekoči preprogi (10 min, ~ 60 % srčne rezerve ̶ FSUtek) in tek na tekoči preprogi s Stroopovim testom. ERČ in IRČ sta bila izmerjena pred protokoloma in po njiju. Protokola sta bila izvedena v naključnem vrstnem redu, enako tudi meritve ERČ in IRČ. Rezultati so pokazali, da se je ERČ po teku s Stroopovim testom podaljšal, medtem ko se po teku brez dodane kognitivne naloge ni spremenil statistično značilno. IRČ se po obeh protokolih ni spremenil statistično značilno. ERČ se po teku (10 minut, ~ 60 % FSUtek) ni spremenil statistično značilno, ker ni povzročil dovolj velike spremembe v vzburjenosti osrednjega živčnega sistema. Prav tako ni vplival na izboljšanje pozornosti, ki skrajša čas zaznave vidnega dražljaja in povzroči višjo hitrost procesiranja informacij osrednjega živčnega sistema (OŽS). Podaljšanje ERČ po sočasni izvedbi teka in Stroopovega testa je najverjetneje posledica utrujenost in/ali poslabšanja pozornosti, ker se je ERČ podaljšal. Protokola nista imela vpliva na IRČ, ki je v večji meri odvisen od časa pravilne izbire odgovora, kot le od hitrost potovanja informacij v OŽS.20242024-09-27 07:16:31Magistrsko delo/naloga162742sl