Ekološkosistemski pristop k motnjam hranjenja v športuHorvat, Jerneja (Avtor) Cecić Erpič, Saša (Mentor) motnje hranjenjašportno specifično okoljemikrosistemmakrosistemMotnje hranjenja so resne duševne bolezni z visoko stopnjo umrljivosti in so v športu vedno bolj pogoste in prepoznane. Za motnje hranjenja so značilne hude motnje v prehranjevalnih vzorcih, kajti pacientovo življenje se vrti okoli neprestanega razmišljanja o hrani, kar vpliva na vsa področja njegovega delovanja. Etiologija motenj hranjenja je zapletena in podobno kot pri drugih psihiatričnih motnjah verjetno vključuje presečišče številnih vzročnih dejavnikov. Med vrste spadajo anoreksija nervoza, bulimija nervoza, motnja kompulzivnega prenajedanja, ortoreksija, bigoreksija in druge določljive/nedoločljive motnje prehranjevanja. Literatura navaja, da je epidemiologija motenj hranjenja pri športni populaciji večja kot pri nešportni, zato smo po modelu ekološkosistemske teorije raziskovali mikro- in makrosistemski nivo okoljskega vpliva športno specifičnega okolja na razvoj motenj hranjenja. Uporabili smo deskriptivno metodo pregleda literature, v raziskavo smo vključili relevantne domače in tuje znanstvene vire, ki se osredotočajo na dejavnike motenj hranjenja, ki izvirajo iz posameznikovega okolja. Dejavnike okolja smo podprli z intervjuji profesionalnih športnikov, ki so o svojih izkušnjah z motnjami hranjenja javno spregovorili, ter intervjuji trenerjev, staršev in strokovnjakov s področja motenj hranjenja v športu. V ekološkosistemskem pristopu smo v središče postavili ranljivega posameznika in ugotovili, da športno okolje ceni lastnosti (perfekcionizem, discipliniranost, motivacija za dosežke), ki so značilne za posameznike z motnjami hranjenja, še posebej če trpijo za slabo samopodobo. V mikrosistemu, ki predstavlja športnikovo najbližje okolje, pomembne vloge pripadajo staršem, trenerjem in sovrstnikom/soigralcem, ključen pa je tudi njihov odnos do prehrane, oblike telesa in telesne mase. Pomembne makrosistemske vplive predstavljajo mediji in socialna omrežja (ideal športne postave), športna pravila in odnos športnih klubov, nacionalnih in mednarodnih zvez do športnikovega zdravja in varnosti. Ustvarjanje in uvajanje okolja in kulture, ki pomagata pri preprečevanju motenj hranjenja, je izjemnega pomena za spodbujanje zdravja vseh športnikov za zmanjševanje tveganja in pojavnosti motenj hranjenja. Izobraževalne programe za športnike, trenerje, starše in celotno športnikovo ekipo literatura navaja kot najboljšo metodo primarne preventive za motnje prehranjevanja in motnje hranjenja. Glavni cilji izobraževanja naj bi bili osredotočeni na zmanjšanje stigme o motnjah hranjenja, spodbujanje zdravih odnosov do hrane in zdrave telesne samopodobe, spodbujanje odprte razprave, izobraževanje o možnih posledicah za zdravje in uspešnost ter izobraževanje o optimalni prehrani za zahteve določenega športa.20242024-09-27 07:16:17Magistrsko delo/naloga162741sl