<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162685"><dc:title>Doživljanje perfekcionizma in odnosa s starši v mladostniškem obdobju pri dekletih z motnjo hranjenja</dc:title><dc:creator>Peterle,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>perfekcionizem</dc:subject><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>družinski odnos</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali doživljanje perfekcionizma in odnosa s starši deklet, ki so se v mladostniškem obdobju borile z motnjo hranjenja. 
V teoretičnem delu smo se posvetili opredelitvi motenj hranjenja, dejavnikom, ki jih sprožijo, ter posledicam, s katerimi se obolele osebe soočajo. Opredelili smo tudi glavne značilnosti perfekcionizma ter ga ovrednotili v kontekstu motnje hranjenja. Posvetili smo se tudi družinskim odnosom v mladostniškem obdobju, pri čemer smo ovrednotili pomen družine in družinskih odnosov ob soočanju z motnjo hranjenja. V empiričnem delu smo s pomočjo fenomenološke metode predstavili rezultate o doživljanju perfekcionizma in odnosa s starši deklet, ki so se v mladostniškem obdobju spopadale z motnjo hranjenja. 
Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s 6 udeleženkami, starih od 22 do 42 let. Vse udeleženke so ženskega spola in so v mladostniškem obdobju prebolele motnje hranjenja. Rezultati so pokazali, da so vse udeleženke, ki so se soočale z motnjo hranjenja v mladostniškem obdobju, doživljale perfekcionizem na področju osebnih standardov ter so sledile družbeno predpisanemu perfekcionizmu. Ugotovljeno je bilo, da so imele vse udeleženke težave v medosebnih odnosih v kontekstu perfekcionizma in motenj hranjenja. Večina udeleženk – z izjemo ene – je doživljala, da je odnos s starši vplival na razvoj motnje hranjenja. Udeleženke so v odnosu s starši doživljale predvsem občutke manjvrednosti, nezaupanja, osamljenosti, nesprejetosti ter pomanjkanje potrditev. 
Rezultati magistrskega dela so lahko v pomoč pri obravnavah ter preventivnem delovanju pri motnjah hranjenja ljudem, ki profesionalno delujejo na tem področju, predvsem na področju psihologije, psihoterapije ter vzgoje in izobraževanja. Magistrsko delo bo lahko v pomoč tudi staršem, ki si želijo pridobiti znanje in vedenje o omenjeni tematiki ter jim lahko služi pri razumevanju doživljanja mladostnikov, ki se soočajo z motnjami hranjenja in perfekcionizmom.</dc:description><dc:publisher>[J. Peterle]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-26 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162685</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
