Skrb za sobne rastline ob pandemiji covida-19 v urbanih okoljih SlovenijeJakšić, Neža (Avtor) Kozorog, Miha (Mentor) Sobne rastlineCOVID-19 pandemijaSkrb za rastlineVečvrstna etnografijaMedvrstni odnosiAntropologijaMestna okolja in naravaTrendi sobnih rastlinPandemija covida-19 je močno vplivala na vsakodnevno življenje ljudi po vsem svetu, saj so bili z namenom zajezitve širjenja okužbe vpeljani različni ukrepi omejevanja združevanja, gibanja in izvajanja storitev, kot so: izobraževalne in varstvene storitve, javni prevoz, različne nenujne storitve, tudi v zdravstvu itn. Spodbujali so delo od doma, gibanje pa omejili na območje posamezne občine. Tako so se ljudje, da bi zaščitili sebe in druge, zadrževali predvsem doma in v krogu družine. Mnogi ljudje so omejene dejavnosti na prostem nadomestili tako, da so v svoje domove prinesli »naravo«, pri čemer so imele sobne rastline pomembno vlogo. Namen naloge je v urbanem okolju Slovenije, s pristopom medvrstne etnografije, raziskati odnos med ljudmi in sobnimi rastlinami v razmerah pandemije covida-19 v letih 2020–2021 in po njej. Obstoječa literatura, kot je npr. študija Pérez–Urrestarazu idr. (2021), navaja, da so imele med pandemijo zunanje rastline na splošno prednost pred sobnimi, saj so anketiranci imeli raje rastline na prostem kot v zaprtih prostorih, vendar so številna gospodinjstva poročala tudi o pozitivnem čustvenem učinku sobnih rastlin. Po pandemiji so raziskave pokazale na porast priljubljenosti sobnih rastlin, kar je odraz naraščajočega trenda v času karantene, ko so ljudje več časa preživeli doma. Diplomsko delo predstavlja izviren antropološki pogled na odnose med človekom in sobnimi rastlinami ter prispeva nova spoznanja na področju medvrstne etnografije, ki se je doslej sicer bolj osredotočala na odnose med človekom in živaljo. Raziskava vključuje polstrukturirane intervjuje, nestrukturirane pogovore in opazovanje obiskovalcev butične trgovine z rastlinami v Ljubljani; dopolnjujejo jo podatki tržne raziskave o uvozu sobnih rastlin v Slovenijo od leta 2018 do 2022. Terensko delo razkriva, da se je večina sogovornikov s sobnimi rastlinami začela ukvarjati po odselitvi od primarne družine, pri čemer je pomembno vlogo pri krepitvi tega zanimanja odigrala tudi pandemija. Sobne rastline so veljale za dejavnik izboljšanja življenjskega okolja, čustvenega udobja in krepitve socialnih povezav, ko je bila rastlina prejeta kot darilo. Ugotovitve poudarjajo pomen vključevanja odnosov med vrstami v antropološke raziskave in osvetljujejo kompleksne interakcije med ljudmi in rastlinami. S preučevanjem razlogov, zakaj mestni prebivalci gojijo sobne rastline in kako zanje skrbijo, želi diplomska naloga osvetliti širše antropološke implikacije odnosov med človekom in rastlino ter tako prispevati k rastočemu področju večvrstne etnografije.20242024-09-26 07:47:43Diplomsko delo/naloga162655sl