Stratigrafija in sedimentologija Spodnje flišoidne formacije Slovenskega bazenaGerčar, David (Avtor) Rožič, Boštjan (Mentor) Šmuc, Andrej (Član komisije) Otoničar, Bojan (Član komisije) doktorske disertacijegrajeno okoljegeologijastratigrafijaSlovenski bazenSpodnja flišoidna formacijaspodnja kredaaptijalbijkalkarenitapnenčeva brečakalciturbiditZaporedje Spodnje flišoidne formacije v zahodnih delih Slovenskega bazena je karbonaten turbiditni kompleks pozno zgodnje aptijske do zgodnje srednje cenomanijske starosti. V podlagi formacije se nahaja stratigrafska vrzel, katere časovni razpon je najdaljši v skrajno proksimalnih zaporedjih. Tam je časovni obseg vrzeli vsaj med srednjim berriasijem in poznim albijem. V smeri proti osrednjim delom Slovenskega bazena se trajanje stratigrafske vrzeli krajša. Zaporedja apnenčevih breč in kalkarenitov so se odlagala iz drobirskih in turbiditnih tokov, kateri so tvorili podmorske pahljače. Vir presedimentiranega materiala je bila Jadranska karbonatna platforma, katere kredni razvoj je bil predvsem pod vplivom evstatičnih nihanj morske gladine in tektonske dejavnosti. Turbiditni kompleks lahko v zahodnem delu bazena razdelimo na tri sisteme in sicer aptijski turbiditni sistem 1, albijski pelagični sistem in albijsko–cenomanijski turbiditni sistem 2. Presedimentacija karbonatnega materiala v aptiju je bilo posledica velike produkcije na karbonatni platformi, kateri je sledil evstatični padec gladine. Zaporedja albijskih laporovcev in glinavcev predstavljajo tipičen spodnjekredni pelagičen sediment Južnih Alp. Njihovo pojavljanje tudi znotraj generalno proksimalnih razvojev sovpada z aptijsko–albijsko okopnitvijo karbonatne platforme in zmanjšanjem donosa karbonatnega materiala v globljemorska okolja. Albijsko–cenomanijska zaporedja presedimentiranih apnencev imajo jasno povezavo s ponovno vzpostavitvijo karbonatne produkcije na platformi in tektonsko pogojeno reorganizacijo. Te spremembe so povzročile rušenje robnih delov platforme in proženje gravitacijskih tokov proti globljemorskim okoljem. Slovenskemu bazenu primerljivi kredni razvoji se nahajajo tudi v Prehodni coni med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi na širšem območju Krškega. Zaporedja formacije Gora so neposredno primerljiva z zaporedji Spodnje flišoidne formacije. Pokazatelj lege tega območja na prevoju proti Notranjim Dinaridom in neposredne bližine oceanskih enot so plasti campanijskih vulkanoklastičnih glin.[D. Gerčar]20242024-09-26 07:46:43Doktorsko delo/naloga162641sl