<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162634"><dc:title>Prometno-tehnični vidik izvedljivosti nadgradnje železniške proge od Ljubljane do Ivančne Gorice</dc:title><dc:creator>Erjavec,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rijavec,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trček,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>revitalizacija dolenjske železnice</dc:subject><dc:subject>interoperabilnost</dc:subject><dc:subject>trajnostna mobilnost</dc:subject><dc:subject>dvotirnost</dc:subject><dc:subject>drugi tir</dc:subject><dc:subject>Ljubljanska urbana regija – LUR</dc:subject><dc:subject>dolenjska proga</dc:subject><dc:subject>zmogljivost proge</dc:subject><dc:subject>izkoriščenost proge</dc:subject><dc:subject>študija variant</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu so predstavljeni štirje koncepti nadgradnje dolenjske proge. Možnosti nadgradnje
so se preučevale znotraj predvidenega državnega prostorskega načrta, na odseku med Ljubljano in
Ivančno Gorico. Prva varianta obsega korekcijo posameznih geometrijskih elementov tira, preostale tri
variante pa so zasnovane kot dvotirna proga. Za načrtovane variante se je izračunala še zmogljivost
proge. Najprimernejšo varianto smo izbrali s pomočjo SWOT-analize. Kot kratkoročna rešitev se je
najbolje izkazala varianta V1, dolgoročno pa je najprimernejša varianta V3, ki je kombinacija preostalih
variant.
Poglavitna prednost variante V1 je, da se nadgradnja proge izvaja kot vzdrževalna dela v javno korist,
saj se dela izvajajo na obstoječi trasi, kamor sodijo tudi obstoječi objekti in geotehnične konstrukcije.
Ena izmed dobrih lastnosti variante V1 so tudi bolj konstante voznoredne hitrosti kot tudi projektne
rešitve, ki so iz vidika investicijskih stroškov manj zahtevne kot pri varianti V3. Slabosti variante V1
tudi po nadgradnji proge ostajajo enotirnost, nizke hitrosti in majhni radiji ter neizvedljivost vpeljave
taktnega voznega reda.
Glavne prednosti novo zasnovane variante V3 glede na varianto V1 je konstantna in velika hitrost,
dvotirnost, ki omogoča vzpostavitev taktnega voznega reda, moderna železniška infrastruktura, ki
izpolnjuje pogoje interoperabilnosti, in izboljšana multimodalnost. Ker gre pri varianti V3 za
novogradnjo, največjo slabost poleg visoke vrednosti naložbe predstavljajo znatni posegi v prostor,
predvsem na delu, kjer je predviden nov potek proge. To je zlasti pomembno zato, ker je treba v postopku
pridobivanja gradbenega dovoljenja opraviti tudi celovito presojo vplivov na okolje, kar pa lahko
pomeni dolgotrajno pridobivanje ustreznih dokumentov kot tudi samo realizacijo naložbe.</dc:description><dc:publisher>[T. Erjavec]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-26 07:46:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162634</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
