<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162629"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri vzpostavitvi in ohranitvi dojenja pri ženskah z vdrtimi prsnimi bradavicami</dc:title><dc:creator>Vrabec,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vettorazzi,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>težave pri dojenju</dc:subject><dc:subject>vdrte prsne bradavice</dc:subject><dc:description>Uvod: Dojenje je naravni proces hranjenja dojenčka z mlekom neposredno iz prsi in je najprimernejši vir prehrane za vse novorojenčke in dojenčke. Mati in otrok sta pri dojenju aktivna partnerja in dojenje velja za dobro, če poteka brez težav za mater in otroka. Ena izmed pomembnih težav, ki lahko otežujejo dojenje, so vdrte prsne bradavice. Ploščate ali vdrte bradavice so opredeljene kot neizstopajoče bradavice, ki ležijo pod nivojem areole. Ženske z vdrtimi prsnimi bradavicami se srečujejo s težavami pri pristavljanju dojenčka, kar lahko povzroči nezadostno pridobivanje mleka, frustracijo matere in se konča s predčasnim prenehanjem dojenja. Namen diplomskega dela je s pregledom literature raziskati, s katerimi težavami se pri dojenju srečujejo ženske z vdrtimi prsnimi bradavicami, ter identificirati pripomočke in intervencije, s katerimi lahko medicinske sestre pripomorejo k lažji vzpostavitvi in ohranitvi dojenja pri ženskah z omenjenim stanjem. Metode dela: Uporabljena je bila opisna oziroma deskriptivna metoda dela s pregledom tuje literature. Iskanje literature je potekalo v obdobju od novembra 2023 do januarja 2024 z uporabo spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL), spletnega iskalnika Google učenjak, ter bibliografskih zbirk PubMed in CINAHL Ultimate. Rezultati: Med intervencije in pripomočke, ki so se izkazali za učinkovite, uvrščamo Hoffmanove vaje, izvajanje večdimenzionalnih poporodnih obiskov, zdravstveno vzgojne izobraževalne programe, uporabo »supple cups« in nastavkov za dojenje. Avtorji so ugotovili, da je pomembno tudi zgodnje odkrivanje žensk, ki bi z dojenjem lahko imele težave. S pregledom literature smo ugotovili, da bi z merjenjem dolžine bradavice ali z zgodnjo oceno dojenja po LATCH lestvici lahko identificirali te ženske, ter začeli izvajati korektivne ukrepe, s katerimi bi lahko povečali stopnjo dojenja. Razprava in zaključek: Ženske se pogosto srečujejo s številnimi izzivi, povezanimi z dojenjem, vendar s pravilno podporo s strani zdravstvenega osebja, izvajanjem intervencij in uporabo pripomočkov, ki temeljijo na dokazih podprti zdravstveni negi, lahko dosežejo uspešno dojenje in zadovoljstvo. V prihodnosti bi bilo potrebno izvesti podrobne raziskave o učinkovitosti terapevtskih pristopov ter na podlagi raziskav oblikovati smernice in priporočila, ki bi zdravstvenim delavcem pomagali pri prepoznavanju in učinkovitem reševanju težav, s katerimi se pri dojenju srečujejo ženske z vdrtimi prsnimi bradavicami.</dc:description><dc:publisher>[Z. Vrabec]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-26 07:45:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162629</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
