<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162628"><dc:title>Vpliv oskrbe osebe z demenco v domačem okolju na kakovost življenja družinskih članov</dc:title><dc:creator>Horvat,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>laični oskrbovalec</dc:subject><dc:subject>breme negovalca</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:description>Uvod: Demenca ne prizadene samo posameznika, temveč tudi njegove pomembne bližnje. Ta bolezen lahko močno vpliva na kakovost življenja predvsem družinskih članov, ki pogosto prevzamejo vlogo družinskih negovalcev. Spopadanje s številnimi izzivi, vključno s fizičnimi, psihološkimi, socialnimi in finančnimi težavami, postane del njihove vsakdanjosti. Družinski negovalci morajo nenehno prilagajati svoje življenje in rutine ter se odpovedovati lastnim potrebam in željam, da bi lahko ustrezno skrbeli za osebo z demenco. To lahko vodi v izgorelost, zdravstvene težave ter čustvene in finančne stiske. Pri tem je vloga medicinske sestre zelo pomembna, saj ima medicinska sestra neposreden stik z obolelim, njegovimi družinskimi člani  ter osebi pomembnimi bližnjimi. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv demence na kakovost življenja družinskih članov ter raziskati vlogo medicinske sestre pri opolnomočenju svojcev. Poleg tega želimo opredeliti in opisati najpogostejše vidike vpliva demence na življenje družinskih članov ter raziskati možnosti podpore družinskim članom v Sloveniji. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela, ki temelji na pregledu strokovne literature s področja demence in njenega vpliva na kakovost življenja družinskih članov. Literatura je bila iskana v angleškem in slovenskem jeziku v podatkovnih bazah COBISS.SI, PubMed in MedNar. Iskanje je potekalo od februarja 2023 do maja 2024. V diplomsko delo je vključenih 25 prosto dostopnih, preglednih ali izvirnih člankov v celotnem besedilu, objavljenih od leta 2013 do 2024. Rezultati: Družinski člani osebe z demenco se srečujejo z različnimi stiskami in izzivi, ki segajo od čustvenih obremenitev, fizične utrujenosti, finančnih težav do socialne izolacije. Poleg skrbi za osebo z demenco morajo pogosto usklajevati svoje življenje z zahtevami oskrbe, kar lahko vodi v izgorelost in omejitve osebnega življenja. Kljub temu nekateri družinski člani oseb z demenco poročajo o pozitivnih vidikih oskrbe. Pri oskrbi pomembno vlogo predstavlja medicinska sestra, ki družino podpira, ji podaja informacije, ji svetuje in posreduje informacije o virih pomoči . Pomembno je, da se v obravnavo vključi  oseba z demenco ter njeni pomembni bližnji. Prepoznati je potrebno znake stiske,  da se lahko družinskim članom pomaga ohraniti in izboljšati kakovost življenja. Razprava in zaključek: Skrb za osebo z demenco lahko negativno vpliva na kakovost življenja družinskih članov.   Medicinske sestre pogosto poročajo o pomanjkanju znanja glede oskrbe oseb z demenco, ter o podpori in pomoči, ki je na voljo družinskim članom. Ugotavljamo, da bi bilo potrebno v Sloveniji podrobno raziskati programe podpore družinskih članov, prav tako bi lahko uporabili zglede praks iz tujine, kjer je oskrba in podpora oseb z demenco in njihovih bližnjih bolj razvita.</dc:description><dc:publisher>[T. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-26 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162628</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
