Vpliv različnih predpostavk strižnega obnašanja lahkih lesenih okvirnih panelov na izračunano potresno odpornost izbranih stanovanjskih lesenih stavbBalant, Lucija (Avtor) Antolinc, David (Mentor) Kržan, Meta (Komentor) magistrska delagradbeništvoleseni montažni objektileseni montažni stenski panelilahki leseni okvirni panelinelinearna statična analizacementno-iverne obložne ploščepotresna odpornostfaktor obnašanjaprojektni pospeškiSREMBLesena montažna gradnja kot sodoben na in uporabe lesa v gradbeništvu združuje trajnostne prakse z estetsko privlačnimi in funkcionalnimi rešitvami gradnje, ki ustrezajo potrebam sodobnega časa. Med najbolj pogostimi načini lesene gradnje v Evropi je panelna gradnja z lahkimi lesenimi okvirnimi paneli (LFTP), sestavljenimi iz lesenega okvira, zapolnjenega z izolacijskim materialom in obloženega z obložnimi ploščami. Lesena montažna gradnja je priljubljena tudi na potresno ogroženih območjih, zato je ključnega pomena, da so te zgradbe zasnovane tako, da zagotavljajo zadostno potresno odpornost. V praksi se za določanje potresne odpornosti uporablja elastična analiza s projektnimi spektri, kjer je pri lesenih konstrukcijah za določitev faktorja obnašanja potrebno predpostaviti nelinearno strižno obnašanje konstrukcijskih sistemov, ki je v primeru LFTP plošč odvisno tudi od vrste in obnašanja spojev. Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije so bili izvedeni preizkusi strižnega obnašanja lahkih okvirnih lesenih panelov s cementno-ivernimi obložnimi ploščami dveh debelin, in sicer B16-16, kjer je debelina obložnih plošč 16 mm, B12-12 z debelino obložnih plošč 12 mm ter B12-16 kjer je na eni strani obložna plošča debeline 12mm, na drugi pa 16mm. Izvedeni pa so bili tudi eksperimentalni preizkusi strižnega obnašanja stika obložne plošče z lesom s sponkami. Rezultati eksperimenta so bili osnova za pripravo različnih modelov za določitev predpostavk nelinearnega strižnega obnašanja panelov, ki so bili v sklopu naloge tudi uporabljeni za izvedbo nelinearne stati ne (potisne) analize objektov. Poleg eksperimentalnih rezultatov panelov, so za predpostavke obnašanja uporabljeni tudi analitičnimi izračuni strižnega obnašanja panelov po standardu EC5, pri čemer sta bili uporabljeni metodi A in B. Izračun potresne odpornosti je izveden na dveh lesenih montažnih stanovanjskih stavbah z različnima geometrijskima zasnovama. Primerjano je potresno obnašanje obeh obravnavanih stavb ter vpliv različnih predpostavk obnašanja panelov na potresno odpornost. Slabša geometrijska zasnova objekta vodi v zmanjšano potresno odpornost, kar se odraža v manjšem faktorju obnašanja konstrukcije. Ugotovljeno je tudi, da potresna odpornost, ki za določitev strižne nosilnosti panelov upošteva bočno nosilnost sponk na podlagi eksperimentalnih podatkov, ki presega tisto, izračunano po EC5, rezultira v računsko večji potresni odpornosti stavb kot v primeru predpostavk obnašanja panelov po eksperimentalnih preiskavah celotnih panelov. Slednje poudarja potrebo po natančnejših smernicah za ocenjevanje potresne odpornosti lesenih stavb z lahkimi lesenimi okvirnimi paneli. Ugotovili pa smo tudi, da oba objekta v primeru gradnje na dobrih temeljnih tleh izpolnjujeta predpisano potresno odpornost.[L. Balant]20242024-09-26 07:45:31Magistrsko delo/naloga162626sl