<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162618"><dc:title>Potrebe po beljakovinah pri konjih</dc:title><dc:creator>Fabjan,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Salobir,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konji</dc:subject><dc:subject>prehrana živali</dc:subject><dc:subject>beljakovine</dc:subject><dc:subject>potrebe po beljakovinah</dc:subject><dc:description>Prebavila konj so prilagojena zauživanju in prebavi voluminozne krme, iz katere lahko v predcekalnem delu prebavil prebavijo beljakovine in iz absorbiranih aminokislin sintetizirajo beljakovine, potrebne za prirejo. Potrebe po beljakovinah se razlikujejo glede na starost živali, fiziološko stanje živali, fizično aktivnost. Največje potrebe po beljakovinah imajo breje in doječe kobile ter rastoči konji, predvsem žrebeta. Tudi potrebe športnih konjev po beljakovinah so nekoliko povečane. Dodajanje posameznih esencialnih aminokislin v običajnih prehranskih razmerah običajno ne pripomore bistveno k oskrbi z beljakovinami, je pa to področje prehrane konj, ki se še razvija. Za odraščajoča žrebeta do 1 leta starosti je treonin prva limitirajoča aminokislina. Znaki pomanjkanja beljakovin pri konjih so lahko slabo počutje, zmanjšano zauživanje krme, slaba trdnost kopit in dlake in izguba telesne mase. Pri zdravih, neaktivnih konjih prekomerno zauživanje aminokislin običajno nima trajnih zdravstvenih posledic. Na prekomerno zauživanje aminokislin moramo paziti pri konjih z okvarjenim delovanjem jeter ali ledvic, saj je lahko prekomerno zauživanje beljakovin, zaradi povišane koncentracije amonijaka v krvi zelo škodljivo.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-26 07:16:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162618</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>