Vpliv cepljenja in dodajanja biostimulanta na kakovost pridelka paradižnika ob pomanjkljivi oskrbi s hraniliSelan, Regina (Avtor) Kacjan Maršić, Nina (Mentor) paradižnikcepljene sadikebiostimulanthidroponski sistemhranilna raztopinaV diplomskem poskusu, ki je potekal od maja do septembra 2023 v rastlinjaku na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani, smo proučevali vpliv cepljenja in tretiranja z biostimulantom na blažitev posledic pomanjkanja mineralnih hranil pri paradižniku. V poskus smo vključili cepljene in necepljene rastline sorte paradižnika 'Rally F1', ki smo ga cepili na podlagi dveh sort 'Vigoterra' (R×V) in 'Optifort' (R×O). Kontrolne rastline so prestavljale necepljene rastline sorte ‘Rally F1’ (R). Rastline so bile posajene v lonce, napolnjene s perlitom in postavljene na banjice s Hoagland Arnonovo hranilno raztopino. Poskus smo zasnovali v 3 oz. 4 ponovitvah. Obravnavanja z različno koncentracijo hranilne raztopine so bila: 100-% količina hranil (100 %+0), zmanjšana količina hranil (60-%+0) in zmanjšana količina hranil + tretiranje z biostimulantom (60-%+B). Rastline smo 1-krat tedensko tretirali z biostimulantom na osnovi hidroliziranih proteinov (Delfan Plus), v koncentraciji 0,1 %. Na posamezni banjici smo imeli po dve rastlini iz obravnavanj R, R×V in R×O. Skupaj smo imeli 10 banjic. Tehnološko zrele plodove smo pobirali od 7.8. do 8.9. 2023. Skupaj smo imeli 5 pobiranj. Poleg štetja in tehtanja tržnih in netržnih plodov smo vzorčili tudi po 6 plodov na obravnavanje za meritve morfoloških lastnosti in barve plodov ter vsebnosti skupnih topnih snovi. Kljub zmanjšani količini hranil v hranilni raztopini so imele rastline bujno rast, temno zelene liste in niso kazale simptomov pomanjkanja hranil. V času trajanja poskusa so bile v rastlinjaku ekstremno visoke temperature zraka in visoka relativna zračna vlaga, kar je prispevalo k množičnemu pokanju kožice na plodovih paradižnika. Zato je bil delež netržnih plodov skrajno velik, 70-% pri R×O in 95-% pri R. Zmanjšanje hranil v hranilni raztopini je prispevalo k manjšemu pridelku tako cepljenih kot tudi necepljenih rastlin. Tretiranje z biostimulantom ni imelo vpliva na zmanjšanje količine netržnih plodov tako pri cepljenih kot tudi pri necepljenih rastlinah. Zmanjšanje količine hranil v hranilni raztopini je pri necepljenih rastlinah vplivalo na morfološke lastnosti plodov. Ti so imeli večjo maso, predvsem na račun manjšega števila plodov na rastlino. Pri zmanjšani količini hranil v hranilni raztopini smo dobili plodove, ki so bili slabše obarvani, a*/b* indeks je bil 0,7 pri R×V in 0,96 pri necepljenih rastlinah. Tretiranje z biostimulantom ni imelo pomembnega vpliva na obarvanost plodov.20242024-09-26 07:16:28Diplomsko delo/naloga162615sl