<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162610"><dc:title>Potencial uporabe peroksidušikove kisline v kombinaciji s hladno kisikovo plinsko plazmo za preprečevanje glivnih okužb koruznega zrna</dc:title><dc:creator>Jarc,	Mia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogel Mikuš,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mravlje,	Jure	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>peroksidušikova kislina</dc:subject><dc:subject>hladna kisikova plazma</dc:subject><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>dekontaminacija</dc:subject><dc:subject>alternativa fungicidov</dc:subject><dc:description>Okužbe zrnja z glivami predstavljajo velik problem v kmetijstvu, saj so odgovorne za večino izgube pridelka, poleg tega pa predstavljajo tudi nevarnost za zdravje ljudi in živali. Trenutno se v svetu ta težava rešuje z uporabo velike količine fungicidov, ki sicer povečajo količino pridelka, ampak ob prekomerni uporabi predstavljajo nevarnost za okolje ter zdravje ljudi in živali. V zadnjih letih se zato išče nove, okolju in ljudem bolj prijazne alternative, med katerimi sta tudi peroksidušikova kislina (PNA) in hladna plazma. V tej magistrski nalogi smo testirali vpliv PNA v kombinaciji s hladno kisikovo plazmo na zaviranje rasti gliv Aspergillus flavus in Fusarium fujikuroi na zrnu koruze (Zea mays). Rezultati so pokazali, da je bila PNA učinkovita pri zmanjšanju rasti A. flavus in F. fujikuroi, saj je bil v obeh primerih že po 30-sekundni obdelavi s 50 mM PNA delež okuženih zrn manjši od 25 %, pri 300-sekundni obdelavi s 100 mM PNA pa rasti gliv na zrnu ni bilo več zaznati. Vpliv na zaviranje glivne okužbe na zrnu koruze v kombinaciji s hladno kisikovo plazmo ni bil statistično značilno večji od obdelave samo s PNA, kljub temu da je trend nakazoval nekoliko manjšo okužbo. PNA tudi ni vplivala na kaljivost zrn. Glede na rezultate ima PNA zelo dober potencial kot alternativa fungicidov. Ker ne vpliva na samo kaljivost, bi jo lahko uporabljali tako pri zrnu, namenjenem za prehrambne namene, kakor tudi na zrnu, namenjenem za nadaljnjo setev.</dc:description><dc:publisher>[M. Jarc]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-26 07:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162610</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
