<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162566"><dc:title>Vloga informacijskega pooblaščenca pri zagotavljanju informacij javnega značaja</dc:title><dc:creator>Kos,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dostop do informacij javnega značaja</dc:subject><dc:subject>upravni postopek</dc:subject><dc:subject>transparentnost javne uprave</dc:subject><dc:subject>Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)</dc:subject><dc:subject>Informacijski pooblaščenec</dc:subject><dc:subject>molk organa</dc:subject><dc:subject>pritožba zoper odločbe zavezanca</dc:subject><dc:description>Informacija javnega značaja (IJZ) je informacija, ki izhaja iz delovnega področja zavezanca za posredovanje teh informacij, obstaja v materializirani obliki in ne spada med izjeme po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Informacijski pooblaščenec (IP) ima ključno vlogo kot pritožbeni organ pri pridobivanju IJZ. Namen diplomskega dela je predstaviti pomen dostopa do IJZ v demokratičnih družbah, zgodovinski razvoj te pravice, hierarhijo uporabe predpisov ter vključiti vidik informacijskega pooblaščenca predvsem skozi njegovo prakso v analizi letnih poročil.
V diplomskem delu so bile uporabljene različne metode: normativna za opredelitev predpisov, primerjalna za proučevanje predpisov EU, deskriptivna za definiranje pojmov in analiza za proučevanje odločb Informacijskega pooblaščenca. Pri analizi hierarhije rabe predpisov v odločbah Informacijskega pooblaščenca sem uporabila metodo analize. Analiza letnih poročil IP je razkrila, da pritožbe zaradi molka organa ostajajo zaskrbljujoče visoke, leta 2020 so predstavljale 41,4 % vseh pritožb. Kljub rahlemu upadu v letu 2021 se je trend v letu 2022 ohranil, kar kaže na trajne težave v delovanju državnih organov.
Poleg tega je analiza sodnih odločb pokazala, da velja pri dostopu do informacij načelo, da specialni zakoni prevladajo nad splošnimi. Tako ZDIJZ deluje kot temeljni zakon, vendar je njegova uporaba omejena, kadar specialni zakoni urejajo in varujejo določene informacije.</dc:description><dc:publisher>[N. Kos]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-25 08:50:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162566</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
