<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162536"><dc:title>Odnos osnovnošolcev do biološkega izobraževanja</dc:title><dc:creator>Čufar,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>odnos do biologije</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>zanimivost</dc:subject><dc:subject>smiselnost</dc:subject><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:description>Raziskave v zadnjih desetletjih v različnih državah so pokazale, da se učencem pouk biologije ne zdi zanimiv ali koristen za vsakdanje življenje. Zato smo v magistrski nalogi ugotavljali, kakšno je mnenje slovenskih učencev o pouku biologije. Preverjali smo, ali učenci vidijo povezave med vsebinami, o katerih se učijo, in svojim vsakdanjim življenjem. Zanimalo nas je, katere teme se zdijo učencem zanimive in smiselne za učenje, torej bi se o njih radi naučili več. Želeli smo ugotoviti, kakšen način poučevanja bi dal učencem kar največ znanja o biologiji, ki bi ga znali uporabljati v življenju, tudi po zaključku šolanja. Podatke za magistrsko nalogo smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki so ga izpolnjevali učenci od 7. do 9. razreda. Sodelujočih učencev v raziskavi za magistrsko nalogo je bilo 217. Ugotovili smo, da se biologija in naravoslovje uvrščata med manj priljubljene šolske predmete. Pri pouku biologije in naravoslovja se učenci najraje učijo o človeškem telesu in živalih. Opazne so razlike v ocenah glede na zanimivost in koristnost izbranih tem. Rezultate smo primerjali glede na spol, razred in zaključno oceno v prejšnjem šolskem letu ter ugotovili, da se je največ razlik v opredeljevanju učencev pojavilo glede na spol in zaključno oceno, glede na razred oziroma starost pa je bilo malo statistično pomembnih razlik med učenci. Raziskava je dala vpogled v trenutno stanje med slovenskimi učenci. Vprašalnik je sestavljen na način, da ga bodo v prihodnje lahko uporabili še drugi raziskovalci. Naša raziskava je pomembna predvsem za učitelje biologije in naravoslovja ter jim lahko pomaga pri oblikovanju učnih ur, da bodo snov lažje približali učencem. Teme, ki se učencem zdijo nezanimive, jim bodo učinkoviteje predstavili, če bodo v pouk vključili tudi drugačne načine dela, kot sta praktično delo in delo z organizmi.</dc:description><dc:publisher>[L. Čufar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-25 07:18:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162536</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
