Stanje hlevov za koze v SlovenijiSkala, Tilen (Avtor) Simčič, Mojca (Mentor) drobnicakozehlevidobrobit živaliSlovenijaV Sloveniji je veliko hlevov, ki prvotno niso bili zgrajeni za rejo koz, saj so bili večinoma preurejeni iz starih govejih hlevov. V okviru CRP projekta V4‐2012 z naslovom »Razvoj trajnostnih konceptov gradnje in ureditve hlevov« je bil izveden popis, kjer smo na podlagi anketnega vprašalnika popisali 19 hlevov za koze v Sloveniji. Te kmetije redijo koze vključene v rejski program in vpisane v Centralno podatkovno zbirko (CPZ) Drobnica. Pri popisu so bile analizirane značilnosti zunanjosti in notranjosti hlevov ter delovni procesi v njih. Ugotovljeno je bilo, da so hlevi za koze večinoma starejših gradenj, kar pomeni, da niso najbolj primerni za rejo koz. Najpogostejša oblika uhlevitve je hlevska reja v enem boksu z izpustom na pašo, nekaj kmetij pa še vedno uporablja vezano rejo. Hlevi so zgrajeni iz različnih materialov, kot so beton, opeka, kamen in les, jasli pa so večinoma narejene iz lesa. Površina, namenjena živalim brez mladičev, ustreza predpisanim normativom, medtem ko razpoložljivi prostor za koze z mladiči pogosto teh normativov zaradi premajhne velikosti ne dosega. Osvetlitev in prezračevanje hlevov običajno potekata skozi okna. Na številnih kmetijah še vedno prevladuje ročno delo. Na nekaterih kmetijah živali ročno napajajo, prav tako večinoma ročno odstranjujejo gnoj. Pri reji mlečnih koz se molža večinoma izvaja strojno, bodisi v vrč ali v mlekovod na molzišču, na eni kmetiji pa molžo še vedno izvajajo ročno. Predelava obstoječih starih hlevov ni več smiselna, zato je smiselno razmišljati o ustreznih novogradnjah hlevov za koze, ki bodo omogočali dobro počutje za živali in za rejca.20242024-09-25 07:17:43Diplomsko delo/naloga162532sl