<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162530"><dc:title>Rast goveda različnih pasem</dc:title><dc:creator>Batič,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Silvester	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Voljč,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>pasme</dc:subject><dc:subject>rast</dc:subject><dc:subject>hitrost rasti</dc:subject><dc:subject>mesnatost</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučevali razlike v rasti bikov in telic devetih najbolj zastopanih pasem v Sloveniji med letoma 2005 in 2023. V raziskavo so bile vključene pasme lisasta, rjava, črno-bela, cikasta, šarole, limuzin, angus, škotsko višavsko govedo in galloway. Znotraj vsake pasme smo analizirali dve kategoriji – mlade bike (kategorija A) in telice (kategorija E). Podatke o zaklanih živalih smo pridobili od Sektorja za identifikacijo in registracijo ter informacijske vede (SIRIS), rast pa ocenili na osnovi neto prirasta. V kategoriji mladih bikov (A) je pasma šarole dosegla najboljše rezultate z največjimi povprečnim neto prirastom 629,62 g/dan in maso klavnih polovic 383,71 kg. Poleg tega so ti biki prejeli odlične ocene za konformacijo (10,05) in zamaščenost (6,46). Nato so sledili biki pasem limuzin, angus in lisasta, nekoliko slabše rezultate pa so dosegli biki rjave, črno-bele in galloway pasme. Najslabše rezultate so dosegli biki škotsko višavske pasme, ki so dosegli le 40 % prirasta bikov pasme šarole. Podobne razlike med pasmami so bile opazne tudi pri telicah, kjer so telice pasme šarole dosegle najboljše rezultate, medtem ko so telice škotsko višavske pasme dosegle najslabše rezultate.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-25 07:17:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162530</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
