<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162515"><dc:title>Determinante glavne frekvence alfa v mirovnem elektroencefalogramu starostnikov</dc:title><dc:creator>Pavlovčič,	Tisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slana Ozimič,	Anka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biomarkerji</dc:subject><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>elektroencefalografija</dc:subject><dc:subject>kognitivne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>glavna alfa frekvenca</dc:subject><dc:subject>kognitivna znanost</dc:subject><dc:description>Spreminjanje možganskih valovanj je običajen proces povezan s staranjem, ki se odraža tudi 
v spremembah EEG signala. V zadnjem času, ob naraščajoči problematiki demence in z 
demenco povezanim kognitivnim upadom, se vse več raziskuje, kako se možganska 
valovanja spreminjajo ob patološkem staranju ter, ali obstajajo biomarkerji, ki bi lahko bili v 
pomoč pri zgodnjem odkrivanju demence ali kognitivnega upada. EEG biomarker, imenovan
glavna alfa frekvenca (angl. peak alpha frequency, PAF), se kaže kot robusten korelat 
kognitivnih sposobnosti, vendar pa se v literaturi kažejo tudi morebitni vplivi drugih 
dejavnikov, kot so starost, spol, leta izobrazbe in obseg glave. Vplivi teh dejavnikov so bili v 
preteklosti že raziskani, vendar v omejenem obsegu. V trenutno raziskavo smo zato vključili 
velik vzorec starejših oseb (N = 448) z različnimi kognitivnimi sposobnostmi in iz različnih 
delov Slovenije, s čimer smo si prizadevali zagotoviti čim bolj reprezentativen in raznolik 
vzorec. Preverili smo, katera izmed raziskovanih spremenljivk (kognitivni status, starost, 
spol, leta izobrazbe in obseg glave) najbolje napoveduje PAF. Zajeli smo 8-minutni mirovni 
EEG in na odsekih z zaprtimi očmi s pomočjo avtomatskega algoritma FOOOF določili 
vrednost PAF. Kognitivni status smo ocenili glede na rezultate štirih pogosto uporabljenih 
psihometričnih testov za oceno kognitivnih sposobnostni pri starejših: MoCA, ADAS-cog, 
Eurotest in Phototest. Rezultati so pokazali, da kljub pomembnemu vplivu starosti na PAF, 
kognitivni status najmočneje napoveduje PAF. Spol, leta izobrazbe in obseg glave se niso
izkazali kot pomembni dejavniki pri določanju PAF. Biomarker PAF se tako, ob upoštevanju 
starosti, izkaže kot koristen za elektrofiziološko oceno kognitivnega statusa pri starejših, pri 
čemer praktično vrednost PAF za pomoč pri zgodnjem odkrivanju demence in kognitivnega 
upada vidimo predvsem v kombinaciji s še drugimi biomarkerji.</dc:description><dc:publisher>T. Pavlovčič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-24 16:16:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
