<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162500"><dc:title>NASTANEK ORGANSKIH KISLIN MED RAZGRADNJO LIGNINSKEGA PAPIRJA</dc:title><dc:creator>Ocepek,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strlič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>papir</dc:subject><dc:subject>lignin</dc:subject><dc:subject>ionska kromatografija</dc:subject><dc:subject>kolorimetrija</dc:subject><dc:subject>kemometrija</dc:subject><dc:description>Kislinsko katalizirana hidroliza in oksidacija sta glavna procesa razgradnje papirja. Med razgradnjo se v papirju akumulirajo organske kisline, ki pospešujejo kislost papirja, kar pospešuje hidrolizo. Posledice hidroliznih in oksidacijskih procesov lahko povzročijo izgubo knjižne dediščine.
V starem papirju najdemo metanojsko, etanojsko, mlečno, sukcinsko, glikolno, oksalno in druge kisline oz. njihove anione. Čeprav so to pretežno šibke kisline, je njihov vpliv zaradi visoke koncentracije lahko znaten.
V pričujočem delu sem z različnimi metodami pospešene razgradnje s pomočjo ionske kromatografije spremljal koncentracije izbranih kislin v realnih vzorcih papirja. Med razgradnjo sem spremljal barvo papirja in določil spremembo pH-vrednosti ob koncu eksperimenta.
Na podlagi pridobljenih podatkov sem proučil vpliv eksperimentalnih pogojev (temperatura, relativna vlažnost, trajanje eksperimenta) na koncentracijo nastalih kislin, barvo in pH-vrednost papirja.
Primerjal sem dve metodi pospešene razgradnje in ugotovil, da konvencionalna metoda, pri kateri je vzorec izpostavljen toku zraka, podcenjuje spremembo barve in pH. Razlike pri koncentraciji organskih kislin niso znatne. Ovrednotil sem vpliv lignina na merjene parametre.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-24 12:55:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162500</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
