Oksidativno jodokloriranje alkenov in alkinov ter njihova nadaljnja pretvorbaFilip, Larisa (Avtor) Iskra, Jernej (Mentor) Jodokloriranje alkinovregioselektivno dihalogeniranjereakcija spajanjazelena kemijaHalogenirane organske spojine imajo velik pomen v farmaciji, agrokemiji in v organski sintezi, posebej pri reakcijah spajanja. V sklopu magistrskega dela smo preučevali jodokloriranje alkinov z uporabo HICl$_2$, ki smo ga pripravili iz molekularnega joda, klorovodikove kisline in vodne raztopine vodikovega peroksida. HICl$_2$ je bil pripravljen v mešanici topil 2,2,2-trifluoroetanol (TFE) in benzotrifluorid, ki je bil potreben zaradi slabe topnosti molekularnega joda v TFE. Najprej smo dihalogenirali trojne vezi fenilacetilena in njegovih derivatov. Večina reakcij je potekla hitro in z dobrimi izkoristki (65–90 %). Potekle so tudi reakcije, kjer trojna vez ni bila na terminalnem mestu. Reakciji, kjer sta imeli izhodni spojini na fenilnem obroču vezane elektron-donorske skupine (OMe in NH$_2$), sta bili neselektivni. Nadalje smo raziskovali jodokloriranje alifatskih alkinov. Tudi pri alkinih, ki so bili vezani na alifatske verige, je jodokloriranje trojne vezi s HICl$_2$ poteklo z dobrimi izkoristki (61–86 %). S pomočjo NOESY spektrov smo ugotovili, da nastajajo zgolj trans produkti jodokloriranja. V tem sklopu smo preverili tudi vpliv OH skupine na potek reakcije. Uspešno smo jodoklorirali 3-heksin-2,5-diol in tako pokazali, da tudi OH skupina ne moti reakcije s HICl$_2$. Na koncu smo se lotili še halogeniranja alkinov, ki so vezani na ketonsko oziroma estrsko skupino. Jodokloriranje trojne vezi je poteklo tako na estrskem kot na ketonskem derivatu. V zadnjem delu raziskav smo izvedli še reakcijo spajanja z nekaterimi produkti, ki so nastali z dihalogeniranjem. Izbrali smo reakcijo spajanja katalizirano z bakrom v kateri je jodid izstopajoča skupina, medtem ko klorov atom ostane vezan. Za testiranje reakcije spajanja smo izbrali tri substrate, ki smo jih pridobili z jodokloriranjem fenilacetilena, 1-fenilprop-1-ina in heks-1-ina. Na C atom, na katerega je bil vezan jod, smo vezali 2-pirolidon. Reakcija spajanja je bila uspešna na 1-jodo-2-kloroetenilbenzenu, ki je terminalen alken, vezan na fenilni obroč. Reakcija spajanja je uspela tudi na ne-terminalnem alkenu – (2-jodo-1-kloro-1-propenil) benzen in tudi na alifatskem alkenu – 1-jodo-2-kloro-1-heksen. S tem smo potrdili uporabnost halogeniranih spojin v organski sintezi.20242024-09-24 07:20:01Magistrsko delo/naloga162460sl