Plastičnost skeletne mišice: dejavniki, ki vplivajo na pretvorbe tipov vlaken - pregled literatureKokalj, Manca (Avtor) Smerdu, Vika (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) diplomska delafizioterapijatip vlakentežke verige miozinaplastičnost mišiceskeletna mišicaUvod: Skeletna mišica je sestavljena iz številnih vlaken, ki se razlikujejo glede hitrosti krčenja in vrste energetske presnove. Počasna vlakna ali tip 1 s krčenjem proizvedejo nizko mehansko silo, energijo pridobivajo predvsem z aerobno presnovo, so odporna proti utrudljivosti in sposobna dolgotrajnejše dejavnosti. Hitra vlakna delimo na tip 2a, 2x in 2b, katerih hitrost krčenja se veča v enakem zaporedju, s svojim krčenjem proizvedejo večjo silo in moč. Energijo pridobivajo predvsem z anaerobno presnovo iz lastnih, omejenih zalog glikogena, zato so hitro utrudljiva. Tipe vlaken in hitrost krčenja v največji meri določajo izooblike težkih verig miozina. Pri spremenjenem obsegu telesne dejavnosti, ki je lahko tudi posledica bolezni ali poškodbe, v mišicah prihaja do spremenjenega izražanja teh izooblik in posledično do pretvorb med tipi vlaken. Te lahko v različnem obsegu potekajo od počasnejših tipov vlaken k hitrejšim in obratno. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregled literature, ki obravnava vpliv različnih dejavnikov na pretvorbe tipov vlaken oziroma na plastičnost skeletne mišice. Metode dela: Znanstvene vire smo iskali v internetnih podatkovnih zbirkah, dostopnih preko spleta: Cochrane Library, MEDLINE in BioMed Central. Literatura je bila izbrana ne glede na leto izdaje in z uporabo ključnih besed ali besednih zvez v slovenskem in angleškem jeziku. Rezultati in razprava: Glavni dejavniki, ki vplivajo na pretvorbe tipov mišičnih vlaken, so: spremembe v vzorcu živčne ali električne stimulacije, obsegu obremenitve mišice, vrsti in trajanju mišične dejavnosti, ravni različnih hormonov, razpoložljivosti kisika in hranilnih snovi ter dejavniki povezani s staranjem. Pretvorbe proti hitrim tipom so povzročajo: visokofrekvenčna električna stimulacija, prekinitev živca počasne mišice, poškodba ali prekinitev hrbtenjače, razbremenitev mišice, imobilizacija skrčene mišice, ležanje v postelji, breztežnost, opustitev športne vadbe, nedejavnost mišice, hipertireoidizem, adrenergični ß-agonisti, glukokortikoidni hormoni, stradanje, prehrana z visoko vsebnostjo maščob in hipoksija. Pretvorbe proti počasnim tipom vlaken pa so sprožili: kronična nizkofrekvenčna električna stimulacija, prekinitev živca hitre mišice, imobilizacija raztegnjene mišice, preobremenitev mišice, aerobna vadba, vadba proti uporu, hipotireoidizem, androgeni hormoni in staranje. Zaključek: Skeletno mišičje je eno izmed najbolj dinamičnih oziroma plastičnih tkiv, saj se na vpliv različnih dejavnikov odzove s pretvorbami med tipi vlaken in posledično s spremembami hitrosti krčenja in presnovnih lastnosti vlaken.[M. Kokalj]20242024-09-23 16:04:00Diplomsko delo/naloga162452sl