<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162416"><dc:title>Zdravo in trajnostno prehranjevanje študentov: priložnosti in omejitve sistema subvencionirane študentske prehrane</dc:title><dc:creator>Kelečevič,	Julija Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vezovnik,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Matejak,	Dora	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>subvencionirana študentska prehrana</dc:subject><dc:subject>zdrava trajnostna hrana</dc:subject><dc:subject>prehransko vedenje</dc:subject><dc:subject>ekološki model</dc:subject><dc:subject>fokusne skupine</dc:subject><dc:description>Slovenski sistem subvencionirane študentske prehrane je bil od začetka leta 2023 večkrat kritiziran s strani aktivističnih študentskih društev zaradi nezmožnosti zagotavljanja rednih zdravih obrokov vsem študentom. V luči aktualnega dogajanja nas je zanimalo, kateri dejavniki fizičnega, družbenega, političnega in študentskega okolja omogočajo oziroma ovirajo zdravo in trajnostno prehranjevanje študentov prek sistema. Delo konceptualno temelji na ekološkem modelu, ki povezuje individualno vedenje s širšim kontekstom in okoljem, znotraj katerega se vedenje dogaja. Metodološki del temelji na fokusnih skupinah. Analiza razkriva ključne ovire znotraj fizičnega okolja, predvsem omejeno dostopnost zdrave trajnostne hrane, visoko ceno, počasno postrežbo ter pomanjkanje transparentnosti s strani ponudnikov. Na družbeni ravni na prehranjevanje študentov najbolj vplivajo ljudje, s katerimi študenti bivajo, ter pogosto problematičen odnos gostinskih delavcev do študentov. Znotraj študentskega okolja sta ključni oviri študentsko delo in neredni urniki. Na politični ravni študenti poudarjajo pomen regulacije, nadzora, izobrazbe, motivacije in podpore ponudnikov pri zagotavljanju zdrave trajnostne hrane, kaže pa se tudi potreba po izobrazbi študentov na področju trajnostne hrane. Identificirana je bila tudi dodatna raven vpliva, in sicer kolektivni prehranski trendi, znotraj katerih prepoznavamo premik k fleksitarijanski prehrani. Zaključujemo, da so za bolj zdravo in trajnostno prehranjevanje študentov potrebne večnivojske spremembe, h katerim pozivamo odgovorne.</dc:description><dc:publisher>J. R. Kelečevič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-23 08:30:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162416</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
