<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162407"><dc:title>Večdimenzionalno merjenje deprivacij</dc:title><dc:creator>Grilc,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tadič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Revščina</dc:subject><dc:subject>Družbena izključenost</dc:subject><dc:subject>deprivacija</dc:subject><dc:subject>prag revščine</dc:subject><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>večdimenzionalna deprivacija</dc:subject><dc:description>Revščina je socialni pojav. Njeno pojmovanje se spreminja v skladu z ekonomskimi in
političnimi spremembami v družbi. Do konca osemdesetih se je revščina pojmovala kot
enodimenzionalna deprivacija, ki je temeljila na dohodku prebivalca. Danes dojemamo
revščino kot večdimenzionalno deprivacijo. V teoretičnih izhodiščih so predstavljeni koncepti
revščine, ki so se razvijali od začetka 20. stoletja do danes, in sicer: absolutni, relativni, relativne
deprivacije in socialne izključenosti. Podrobneje je predstavljena tudi njihova
operacionalizacija, ki poda podroben odgovor, kako vsak posamezen koncept meri revščino.
Opravljena raziskava temelji na večdimenzionalnem merjenju deprivacij. Raziskava poleg
dohodkovne dimenzije vključuje še sedem dimenzij, in sicer: dimenzijo materialne
prikrajšanosti, dimenzijo subjektivnega dojemanja revščine, dimenzijo stanovanjskih pogojev,
dimenzijo socialnih vezi, dimenzijo zaposlovanja, dimenzijo izobraževanja in dimenzijo
zdravja. V raziskavi so preizkušene štiri hipoteze, vse s hotenjem osvetlitve obravnavane teme
z več zornih kotov. Naloga prikazuje, kako se dohodkovna dimenzija in drugih sedem dimenzij
med seboj dopolnjujejo. Pomanjkanje denarnih sredstev na ravni posameznika (dohodkovna
dimenzija) se namreč odraža tudi na drugih področjih (dimenzijah), in sicer: kako je ta
materialno prikrajšan, kako osebno dojema pomanjkanje denarnih sredstev, v kakšnih pogojih
stanuje, v kolikšni meri navezuje stike v okolju, v katerem živi, v kolikšni meri je prisoten na
trgu dela, v kolikšni meri je (ne)uspešen pri izobraževanju in kakšno je njegovo zdravje.
Kazalnik revščine, ki temelji samo na dohodku (dohodkovna dimenzija), je bistven, vendar v
današnjem času ne zadostuje za zadovoljiv prikaz razmer, v katerih živi tisti, ki ima dohodek
nižji od praga revščine.</dc:description><dc:publisher>E. Grilc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-22 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162407</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
