<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162331"><dc:title>Vloga medicinske sestre ob koronarografiji s femoralnim pristopom</dc:title><dc:creator>Škufca,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matić,	Lucija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kardiologija</dc:subject><dc:subject>koronarne arterije</dc:subject><dc:subject>intervencije zdravstvene nege</dc:subject><dc:description>Uvod: Koronarografija je invazivna diagnostična preiskava, ki se izvaja za prikaz strukture in anatomije žilnega sistema. Po potrebi ji lahko sledi terapevtski poseg. Deluje tako, da se preko žilnega katetra v krvni obtok vbrizga kontrastno sredstvo, ki s pomočjo rentgenskih žarkov omogoča prikaz koronarnih žil. Pogosto uporabljena metoda pristopa pri koronarografiji je femoralni pristop pri katerem se v koronarne arterije vstopi preko femoralne arterije v dimljah. Ta pristop predstavlja večje tveganje za pojav krvavitev, hematomov, žilnih zapletov ter bolečine v hrbtu in nogi.  Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature raziskati in predstaviti, kako so medicinske sestre vključene v proces koronarografije s femoralnim žilnim pristopom in kakšna je njihova vloga. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v bibliografskih zbirkah CINAHL Ultimate in MEDLINE. Pregled literature je potekal od decembra 2023 do januarja 2024. Vključitveni kriteriji so bili izvirni in pregledni znanstveni ter strokovni članki v slovenskem in angleškem jeziku, literatura iz obdobja od leta 2015 do leta 2024, prosto dostopni članki v celotnem obsegu in članki, ki so v skladu z vsebino diplomskega dela. V analizo smo vključili 15 člankov. Rezultati: Rezultati naše raziskave so se osredotočali na naslednje intervencije zdravstvene nege: lajšanje bolečine, zmanjševanje anksioznosti, skrb za vbodno mesto, zaustavljanje krvavitev, pomoč pri vstajanju, pomoč pri spreminjanju položajev, preprečevanje pojava žilnih zapletov po posegu in skrb za lastno varnost. Razprava in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri fizični in psihični pripravi pacienta na poseg, pri sprejetju v kateterizacijski laboratorij, med samim posegom in pa z zdravstveno oskrbo po posegu. Poznati mora zdravstveno oskrbo pacienta po koronarografiji s femoralnim pristopom, prepoznati dejavnike tveganja, preprečevati zaplete, izvajati intervencije, ki zmanjšujejo anksioznost in lajšajo bolečino, skrbeti za fizično udobje pacienta in za zaščito pred sevanjem v kateterizacijskem laboratoriju. Medicinska sestra lahko s svojim delom povečuje udobje pacientov in njihovo zadovoljstvo z obravnavo.</dc:description><dc:publisher>[K. Škufca]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-21 07:46:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
