Vpliv sistema obdelave na mehansko upornost talKorošec, Urška (Avtor) Mihelič, Rok (Mentor) Upornost talzbitost talobdelava talmehanska upornosttekstura tal.Pri tehnologiji ohranitvene obdelave v tla minimalno mehansko posegamo, brez obračanja slojev, hkrati zagotavljamo stalno pokritost njivske površine, kar zmanjša erozijo in poveča biološko aktivnost v tleh, lahko pa poveča gostoto tal, ki se izrazi v večji mehanski upornosti. V diplomskem delu smo proučili, kako na upornost tal vplivajo različni načini obdelave in različna tekstura tal. V dolgoletnih poljskih poskusih: TillComp (MGI tekstura), Kumrovo (MG tekstura), Mamino (I tekstura) in Rašica (I tekstura) smo merili mehansko upornost tal z elektronskim penetrometrom (Penetrologger z GPS, Eijkelkamp, NL) pri treh intenzivnostih obdelave tal: konvencionalni obdelavi tal s plugom do globine 25-28 cm (O), pri plitvi obdelavi (E) do globine 10 cm in pri neposredni setvi v neobdelana tla (NT). V vseh poskusih je bila posajena koruza, kateri smo po žetvi stehtali pridelek zračno suhega zrnja. Meritve so pokazale izrazito zgoščen sloj tal, plazino (upor nad 2 MPa), pri konvencionalno obdelanih tleh (O) na globini oranja 23 do 28 cm. Tla pri ohranitveni obdelavi (E in NT) se zgostijo že pod površjem do globine 10 cm. Globlje pa so bolj enakomerno zbita tla kot (O) skozi celotno globino, vendar upor redko preseže 2 MPa, ki je splošno sprejeta meja za omejitev rasti korenin. Redno gnojenje s kompostom v poskusu TillComp (od l. 1999 v odmerkih 10 – 20 m3/ha letno), ni ustvarilo izrazito rahlih tal, kot smo pričakovali. V splošnem velja, da večja, kot je upornost, manjši je pridelek, vendar rezultati naših poskusov v celoti ne potrjujejo te teze. Predvidevamo, da so v primeru poskusov Mamino in TillComp na pridelke močneje vplivali drugi faktorji (hranila, vlažnost tal).20242024-09-21 07:17:28Diplomsko delo/naloga162310sl