<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162271"><dc:title>Konstitucijske značilnosti jekel za elektroindustrijo</dc:title><dc:creator>Kvasič,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markoli,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Foder,	Jan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>neorientirana elektropločevina</dc:subject><dc:subject>nerjavno jeklo</dc:subject><dc:subject>visokotrdnostno jeklo</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>metalografska analiza</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo obravnavali konstitucijske lastnosti jekel v elektroindustriji. Elektroindustrija je hitro rastoča in razvijajoča se industrija, ki se ukvarja z proizvodnjo, transportom, razdelitvijo in prodajo električne energije. V nalogi smo se skoncentrirali na tri vrste jekel podjetja SIJ Acroni d.o.o., ki so ključna za vsako izmed omenjenih področij elektroindustrije.
Obravnavali smo neorientirano elektropločevino tipa EV22Al10, avstenitno nerjavno jeklo tipa 316 L in visokotrdnostno poboljšano konstrukcijsko jeklo tipa S690QL. Predstavljene so bile lastnosti posameznih jekel, po katerih se najbolj ločijo od ostalih vrst ter so razlog, zakaj se odločamo zanje. Poseben povdarek je bil na mikrostrukturi, kako le-ta vpliva na razvoj lastnosti ter njeno spreminjanje tekom različnih toplotnih obdelav. Poznavanje mikrostrukture in njenega vpliva je namreč ključno za doseganje želenih lastnosti in kakovosti izdelka ter načrtovanje njegove nadaljnje obdelave ali uporabe.
V okviru eksperimentalnega dela so bili metalografsko pripravljeni vzorci obravnavanih jekel, ki so bili vzeti iz različnih stopenj izdelave posameznega jekla. Nato pa so bili opazovani pod svetlobnim mikroskopom in primerjani med seboj. Opazovali smo mikrostrukture kontinuirno ulitih slabov, vroče valjanih ter toplotno obdelanih plošč in trakov. Z opazovanjem mikrostrukturnih sprememb tekom posameznih stopenj lahko napovemo tudi spremembe drugih mehanskih lastnosti, kot so trdnost, trdota, duktilnost, žilavost, preoblikovalnost in podobno.
Pri neorientirani elektropločevini smo spremljali nastanek feritnih zrn, deformacijo tekom valjanja ter nazadnje še žarjenje z namenom rekristalizacije. Pri nerjavnem jeklu smo imeli sprva v mikrostrukturi velike dendrite, nato pa smo z valjanjem in raztopnim žarjenjem dobili jeklo s homogeno avstenitno mikrostrukturo. Začetna mikrostruktura visokotrdnostnega poboljšanega konstrukcijskega jekla je bil bainit. Jeklo je bilo nato valjano, kaljeno ter popuščano, dokler vzorec z zadnje stopnje ni vseboval bainitno – martenzitne mikrostrukture.</dc:description><dc:publisher>B. Kvasič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-20 09:00:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162271</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
