<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162269"><dc:title>Tribokorozijske lastnosti aluminijevih zlitin utrjenih s kvazikristali</dc:title><dc:creator>Popovič,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markoli,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Močnik,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvazikristali</dc:subject><dc:subject>tribologija</dc:subject><dc:subject>korozija</dc:subject><dc:subject>tribokorozija</dc:subject><dc:subject>aluminijeva zlitina</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava tribokorozijske lastnosti treh zlitin, in sicer komercialne zlitine DIN 226 in dveh kvazikristalnih zlitin. Ena kvazikristalna zlitina je bila pripravljena iz tehnično čistih elementov, ostali sta bili pretaljeni iz ingotov narejenih v industriji. Zlitine smo ulili v jekleno kokilo in iz njih so bili izrezani tribokorozijski preizkušanci. Opravljena je bila tudi preiskava mikrostrukture ulitkov s svetlobnim mikroskopom, vrstičnim elektronskim mikroskopom, na katerem je bila opravljena tudi energijsko disperzijska spektroskopija (EDS), izmerjena pa je bila tudi trdota posameznih mikrostrukturnih sestavin. Tribokorozijske lastnosti so bile izmerjene z napravo pin on disc and oscillating tribotester, ki omogoča sočasno spremljanje koeficienta trenja in potenciala odprtega kroga. Prisotnost trde kvazikristalne faze v mikrostrukturi očitno zmanjša koeficient trenja in tudi zniža spremembo korozijskega potenciala pri začetku tribološkega obremenjevanja, kar lahko povežemo z boljšimi tribokorozijskimi lastnostmi v primerjavi s komercialno zlitino DIN 226.</dc:description><dc:publisher>P. Popovič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-20 09:00:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162269</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
