<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162242"><dc:title>Tradicija, značilnosti in posebnosti pridelave grozdja in vina v vinorodnem okolišu Dolenjska</dc:title><dc:creator>Bavdek,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinogradništvo</dc:subject><dc:subject>značilnosti</dc:subject><dc:subject>Dolenjska</dc:subject><dc:subject>sortiment</dc:subject><dc:subject>zidanica</dc:subject><dc:subject>vertikale</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je opisana zgodovina, tradicija in ključne posebnosti pridelave grozdja in vina v vinorodnem okolišu Dolenjska. V vinorodnem okolišu Dolenjska je 1.357 ha vinogradov vpisanih v Register pridelovalcev grozdja in vina, v dejanski rabi pa je okrog 1.814 ha vinogradov, ki jih obdeluje 9.290 vinogradnikov. Povprečna površina na pridelovalca grozdja je 0,20 ha. Dolenjska je reliefno zelo razgibana pokrajina, vinogradi so običajno na zemljiščih, kjer vrste tečejo v smeri strmine. V nagibu 31-50 % se nahaja največji delež vinogradov, kar 30-%. Najbolj zastopane sorte vinske trte v okolišu so 'Žametovka', 'Modra frankinja', 'Laški rizling' in 'Kraljevina', ki skupaj predstavljajo kar 74 % vseh registriranih vinogradniških površin v okolišu Dolenjska. Te sorte se tradicionalno uporabljajo za pridelavo vina cviček PTP. Poleg vina cviček pridelujejo tudi dolenjsko belo in sortna vina, kot tudi predikate in penine. Po vnosu trtne uši v drugi polovici 19. stoletja pa so se razširile tudi samorodnice oziroma direktno rodni hibridi. Sorte 'Šmarnica', 'Izabela' in 'Jurka' so še danes del vinogradništva v Suhi krajini, kjer letno prirejajo ocenjevanja vin iz grozdja samorodnih trt. Prav tako v Novem Mestu letno poteka Teden cvička, kjer okronajo kralja cvička in princeso cvička. Na obrobjih vinorodnega okoliša najdemo stare vinograde s ponekod še tradicionalno oporo, to so leseni koli brez žic. V tovrstnih vinogradih se vsa dela izvaja ročno, z uporabo enostavnih orodij kot tudi nahrbtnih motornih kos ali škropilnic, kar prispeva k visokim stroškom vzdrževanja in večjemu obsegu ur dela, ki jih mora vinogradnik vložiti zaradi onemogočene uporabe mehanizacije.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-20 07:56:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162242</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
