<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162142"><dc:title>Biofortifikacija navadnega prosa s cinkom</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pongrac,	Paula	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>proso</dc:subject><dc:subject>navadno proso</dc:subject><dc:subject>cink</dc:subject><dc:subject>biofortifikacija</dc:subject><dc:subject>gnojenje</dc:subject><dc:description>V državah tretjega sveta je ena izmed pomembnih težav pomanjkanje mineralov, do katerega lahko pride zaradi premajhnega energijskega vnosa ali vnosa hranilno revnih 
živil. Neuravnotežena prehrana lahko privede do mnogih zdravstvenih težav še posebej pri otrocih, mladih in nosečnicah, pri katerih so potrebe po mikrohranilih večje. 
Esencialni mineral, ki ga pogosto primanjkuje, je tudi cink (Zn). Koncentracijo Zn v rastlinah je mogoče povečati z agronomsko biofortifikacijo, za katero je značilna uporaba gnojil. Prehrana revnejših držav je osnovana na žitih, eno izmed teh je navadno proso (Panicum miliaceum L.), ki je odporno na suhe in vroče vremenske razmere. Cilj naloge je bil oceniti uspešnost biofortifikacije s Zn pri dveh populacijah navadnega prosa iz Slovenije, t.j. pri populaciji Sonček in populaciji Odranci. Obe populaciji smo 
v kontroliranih razmerah v lončnem poskusu izpostavili dvema koncentracijama ZnSO4 in ovrednotili biomaso, določili koncentracijo Zn in drugih esencialnih elementov z metodo masne spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo in opisali odziv v listih zastavičarjih na molekularnem nivoju z RNA sekvenciranjem. Ugotovili smo, da gnojenje ni izboljšalo donosa in rasti rastlin in da je populacija Odranci uspevala bistveno bolje od populacije Sonček. Biofortifikacija je bila uspešna le pri populaciji 
Sonček, saj je v zrnih prišlo do statistično značilnega dviga koncentracije Zn. Analiza diferencialno izraženih genov je pokazala, da je prišlo do izražanja genov, ki so povezani z obrambo pred abiotskim stresom še posebej pri višji koncentraciji ZnSO4 (metabolizem glutationa in fenilalanina, sinteza fenilpropanoidov, geni povezani s 
fagosomi in proteasomi), kar nakazuje, da smo v poskusu uporabili že preveliko koncentracijo  ZnSO4.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-19 08:16:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162142</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
