<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162102"><dc:title>Poškodbe hip hop in baletnih plesalcev – pregled literature</dc:title><dc:creator>Sinanović,	Azra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>hip hop</dc:subject><dc:subject>balet</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:description>Uvod: Plesalci so skupnost, ki se jim z medicinskega in raziskovalnega vidika ne posveča dovolj pozornosti. Kot tradicionalni športniki tudi plesalci izražajo atletske značilnosti in izvajajo fizično zahtevne gibe, ki zahtevajo aerobno in anaerobno zmogljivost, mišično moč, gibljivost, ravnotežje in koordinacijo. Izvajanje ponavljajočih se hitrih gibov, kompleksnih koreografij z elementi gimnastike in aerobike lahko vodi do mišično-skeletnih poškodb plesalcev. Znanje o epidemiologiji in dejavnikih tveganja poškodb v plesu je pomembno za boljšo skrb plesalcev in razvoj učinkovitih preventivnih ukrepov. Namen: Namen diplomske naloge je s pregledom literature predstaviti poškodbe hip hop in baletnih plesalcev. Metode dela: Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v podatkovni bazi PubMed, pri čemer smo uporabili ključne besede hip-hop AND injuries in ballet AND injuries. Najdenih je bilo 75 člankov. V pregled literature je bilo vključenih 7 raziskav po upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Rezultati: Raziskave kažejo, da so pri hip hop plesalcih najpogostejše poškodbe kolen, medtem ko baletni plesalci najpogosteje trpijo za poškodbami gležnja in stopala.  Pojavnost poškodb se razlikuje glede na podstil hip hopa oziroma disciplino baleta, kar je posledica različnih gibalnih vzorcev in stopnje težavnosti. Večji delež poškodb (43,37- 61,6%) je zahteval prekinitev plesnih aktivnosti za različno dolga obdobja. Avtorji kot dejavnike tveganja izpostavljajo predhodne poškodbe, ravnotežje in telesne asimetrije. Razprava in zaključek: Kljub ugotovitvam iz pregleda literature moramo izpostaviti, da so se vključene raziskave pomembno razlikovale predvsem v vrsti raziskave, načinu zbiranja informacij ter različnih definicij poškodb, kar je vodilo do razlik pri ugotovljenih rezultatih. Zato bi bilo pomembno vzpostaviti enoten sistem za beleženje poškodb, z uporabo enotnih definicij in standardiziranih metod zbiranja podatkov. To bi omogočilo lažje in preglednejše poročanje o poškodbah ter razvoj preventivnih ukrepov za preprečevanje poškodb.</dc:description><dc:publisher>[A. Sinanović]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-19 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162102</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
