<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162086"><dc:title>Vpliv gibalnih sposobnosti košarkaric na njihovo igralno uspešnost in učinkovitost v 1. slovenski košarkarski ligi</dc:title><dc:creator>Lisec,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erčulj,	Frane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>košarka</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>igralna uspešnost in učinkovitost</dc:subject><dc:subject>igralna vloga.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo preučevali gibalne sposobnosti košarkaric glede na njihovo igralno vlogo (branilke, krila, centri) in ugotavljali, ali med njimi obstajajo statistično značilne razlike. Namen je bil tudi ugotoviti, ali in v kakšni meri so gibalne sposobnosti povezane z igralno uspešnostjo in učinkovitostjo.
V raziskavi je sodelovalo 27 košarkaric iz treh ekip, ki so v sezoni 2023/24 tekmovale v 1. slovenski košarkarski ligi. Gibalne sposobnosti smo ocenili s pomočjo testne baterije, sestavljene iz testov: sonožni skok v višino, sprint na 20 metrov, enonožni skok v stran z levo in desno nogo, kamikaza test, aerobni test 3 minute in T-test.
Na podlagi deskriptivne statistike smo ugotovili, da so branilke v povprečju imele najboljše rezultate pri skoku v višino in pri enonožnih skokih vstran z levo in desno nogo, najhitrejše čase pri sprintu na 20 metrov, T-testu in pri kamikaza testu. Pri aerobnem testu 3 minute so pretekle največ dolžin košarkarskega igrišča. Krila so v povprečju pri vseh testih dosegla slabše rezultate od branilk in boljše od centrov. Centri so v povprečju dosegli najslabše rezultate v vseh testih. Rezultati analize variance so pokazali statistično značilne razlike med skupinami pri T-testu (p = 0,047). Pri drugih testih nismo zaznali statistično značilnih razlik, čeprav so nekateri rezultati nakazovali trend proti pomembnosti. Za nadaljnje analize smo uporabili Tukeyjev HSD-test. Med posameznimi skupinami igralk se pokažejo statistično značilne razlike med branilkami in centri pri T-testu (p = 0,041). Pri drugih testih ni bilo ugotovljenih statistično značilnih razlik med skupinami. Rezultati Spearmanovega testa so pokazali zmerne povezave med nekaterimi gibalnimi sposobnostmi in uspešnostjo igralk. Ugotovili smo, da imajo rezultati testa sprint na 20 metrov najvišjo korelacijo z minutažo (r = 0,559) in tudi najvišjo korelacijo s statističnim indeksom (r = 0,401). Rezultati raziskave so pomembni za trenersko prakso, saj omogočajo boljše razumevanje pomena gibalnih sposobnosti košarkaric glede na njihovo igralno vlogo, kar lahko prispeva k bolj ciljno usmerjenemu treningu in izboljšanju igralne uspešnosti.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-19 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162086</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
