<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162060"><dc:title>Analiza k trajnosti usmerjenega proračuna v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Verdnik,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject>zeleno proračunsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject>okvir zelenega proračunskega načrtovanja</dc:subject><dc:subject>metodologija</dc:subject><dc:subject>podnebne spremembe</dc:subject><dc:description>Podnebne spremembe so vedno bolj opazne in bolj pogoste, kar ima vedno večji vpliv na življenje ljudi. Ekstremni vremenski pojavi, suše in poplave so ponekod že postale nekaj povsem običajnega, vendar zahtevajo veliko sprememb tudi v javnem sektorju. Države se morajo na podnebne spremembe prilagoditi ter jih omiliti, kar lahko dosežejo z okvirjem zelenega proračunskega načrtovanja. Namen raziskave je oceniti, ali je slovenska metodologija, ki je ena ključnih elementov okvirja zelenega proračunskega načrtovanja, ustrezna glede na Evropske smernice, ki jih zajema Evropski referenčni okvir zelenega proračunskega načrtovanja. Uporabili se bosta induktivna metoda, saj se bo pridobljene podatke generaliziralo na celotno populacijo, ter metoda analize, saj bo analiziran bistven del proračuna. Na izbranih projektih izbranih občin se je uporabilo slovensko metodologijo in tako prikazalo njeno učinkovitost. To metodologijo se bo primerjalo tudi s francosko metodologijo, saj je Francija znana po svoji nagnjenosti k trajnostnemu razvoju. Vsi izbrani analizirani projekti Mestne občine Maribor, občine Izola in Mestne občine Novo Mesto sledijo vsaj enemu okoljskemu cilju, medtem ko nimajo slabega vpliva na katerikoli okoljski cilj. Ugotovitve so pokazale, da Slovenija na lokalni ravni uspešno implementira trajnostni proračun in da je slovenska metodologija ustrezna, saj vsebuje vse osnovne in nekaj naprednih elementov, ki jih zahteva Evropski okvir zelenega proračunskega načrtovanja. Slovenska metodologija ima tako potencial za nadaljnji razvoj, s pomočjo katere se bo lahko doseglo višjo in bolj razvito raven okvirja zelenega proračunskega načrtovanja. Uporaba in razvoj le te bo pripomoglo k hitrejšemu, učinkovitejšemu in uspešnejšemu doseganju okoljskih ciljev in trajnostnega razvoja.</dc:description><dc:publisher>[D. Verdnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-18 12:05:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162060</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>