<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162026"><dc:title>Termodinamična karakterizacija zlitin EN AW 6028 in EN AW 6262 v litem in homogeniziranem stanju</dc:title><dc:creator>Lunežnik,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jožef	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Steinacher,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeve zlitine</dc:subject><dc:subject>EN AW 6028</dc:subject><dc:subject>EN AW 6262</dc:subject><dc:subject>termodinami ni
izra uni</dc:subject><dc:subject>diferen na vrsti na kalorimetrija</dc:subject><dc:description>Aluminijevi zlitini EN AW 6028 in EN AW 6262 (Al-Mg-Si) spadata med tiste z dobro
kombinacijo trdnosti, obdelovalnosti in odpornosti proti koroziji. Kemijska sestava – Al:
90–98 mas. %, Mg: 0,6–1,5 mas. %, Si: 0,4–1,5 mas. %, Cu: 0,1–0,6 mas.%, Fe: do
0,7 mas. % – omogo a toplotno obdelavo in s tem izboljbanje mehanskih lastnosti.
Najve se uporabljata v gradbenibtvu, avtomobilski industriji, letalski industriji in za
izdelavo strojnih komponent.
Namen diplomskega dela je izvedba termodinami ne karakterizacije zlitin EN AW 6028
in EN AW 6262. S programom Thermo-Calc smo izvedli termodinami ne izra une
ravnote~nega in neravnote~nega stanja in na podlagi dobljenih izra unov izrisali fazne
diagrame ter Scheil-ove diagrame. Izvedli smo tudi diferen no vrsti no kalorimetrijo
(DSC) za vzorca v litem in homogeniziranem stanju s pomo jo naprave NEZTSCH
DSC 404 F3 Pegasus. Od itali smo karakteristi ne temperature in odgovarjajo e
entalpije tvorbe posameznih faz.
Termodinami ni izra uni za zlitini EN AW 6028 in EN AW 6262 ka~ejo, da se pri
strjevanju najprej tvorijo primarni zmesni kristali ?-Al, nato pa evtektiki s fazami Mg3Bi2,
Al15Si2Mn4 in Mg2Si. Mikrostruktura prikazuje primarna dendritna zrna zmesnih
kristalov ?-Al, po kristalnih mejah pa evtektike. Po homogenizaciji ni ve opaziti Mg2Si
faze, pojavi pa se pove ana poroznost. Strjevanje poteka med 700 in 470 °C.</dc:description><dc:publisher>Ž. Lunežnik</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-18 09:00:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162026</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
