Potrebe in izzivi starostnikov ob selitvi v dom za starejšeRutar, Tina (Avtor) Sande, Matej (Mentor) starostnikidom za starejšeselitevpotrebe starostnikovpodporni dejavnikioteževalni dejavnikidomovi za ostareleV magistrskem delu se ukvarjam z doživljanjem selitve v dom za starejše z vidika starostnikov ter raziskujem njihove potrebe in soočanje z izzivi, s katerimi se srečujejo v tem obdobju. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavim obdobje starosti in staranje ter nato opišem specifične lastnosti in potrebe, značilne za obdobje starosti. Nadaljujem s pregledom družbene umeščenosti starosti in opišem možnosti oskrbe za starejše v slovenskem prostoru, s poudarkom na domovih za starejše. Na koncu se posvetim procesu selitve v dom za starejše (DSO) in predstavim nekaj primerov dobrih praks s področja selitve v DSO iz različnih držav po svetu. Glavni namen raziskave, predstavljene v empiričnem delu, je bil raziskati izkušnje starostnikov s selitvijo v dom za starejše. Želela sem ugotoviti, kakšne so (bile) njihove potrebe v posameznih obdobjih selitve, na katere izzive so v tem procesu naleteli ter kaj jim je bilo ob tem v pomoč in kaj ne. Ob tem sem želela ugotoviti, kako uspešno DSO, ki je vključen v raziskavo, odgovarja na potrebe starostnikov v procesu selitve ter katere strategije dela DSO starostniki prepoznavajo kot dobre ali pa si pri njih želijo spremembe. V raziskavi sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop. Rezultati kažejo, da je proces selitve za starostnike čustveno zelo razgiban proces, v času katerega se soočajo z negotovostjo, osamljenostjo, izgubo občutka doma, prilagajanjem na nov način življenja in iskanjem lastne identitete. V tem obdobju najbolj prideta do izraza potreba po osebnih odnosih ter potreba po zdravju in dobrem počutju. Pri soočanju z izzivi selitve sta najpomembnejša podporna dejavnika urejeni in ljubeči odnosi z bližnjimi ter možnosti izbire znotraj institucij. Selitev jim najbolj otežujejo predsodki in negativne predstave o življenju v DSO ter težave pri navajanju na novo okolje ali novega sostanovalca. Glede na rezultate ugotavljam, da bi bilo v prihodnosti dolgotrajne oskrbe starostnikom smiselno čim dlje omogočiti življenje v domačem okolju, ob selitvi v dom za starejše pa naj ti delujejo v smeri zagotavljanja avtonomije, ohranjanja odnosov z bližnjimi in prilagajanja oskrbe individualnim potrebam starostnikov.T. Rutar20242024-09-18 08:30:35Magistrsko delo/naloga162019sl