<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162011"><dc:title>Problem leva in moža</dc:title><dc:creator>Gruden,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iršič,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>problem leva in moža</dc:subject><dc:subject>pot pregona</dc:subject><dc:subject>pravilo polmera</dc:subject><dc:subject>Besicovitcheva strategija</dc:subject><dc:description>Problem moža in leva je klasični problem pregona in izmikanja, ki ga je leta 1930 predstavil nemško-britanski matematik Richard Rado. Postavlja vprašanje, ali lahko lev ujame moža v krožni areni, če se oba premikata z enako največjo hitrostjo. Kljub navidezni enostavnosti se je izkazalo, da je problem bolj kompleksen, kar je vodilo k več poskusom rešitve. Prvi poskus, imenovan pot pregona, predvideva, da lev teče naravnost proti možu, medtem ko ta teče po robu arene. V drugem poskusu rešitve, imenovanem pravilo polmera, lev sledi bolj prefinjeni strategiji, tako da ves čas ohranja položaj na enakem polmeru kot mož, ki teče po robu arene.Končno pravilna rešitev pa je Besicovitcheva strategija. Mož lahko s stalnim spreminjanjem smeri svoje poti nenehno beži pred levom, kar pomeni, da ga lev nikoli ne ujame. Problem se ni končal samo z osnovno različico, temveč so se razvile mnoge variacije. Problem je bil razširjen v višje dimenzije, postavljen v različne metrične prostore, obravnava lahko več levov ali pa moža, ki je hitrejši od levov. Prav tako lahko v prostoru dodamo ovire, kar problem še dodatno zaplete. Nekatere izmed teh različic še vedno ostajajo odprte za raziskovanje.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-18 08:15:36</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
