<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=162005"><dc:title>Biblija v Grehu abbéja Moureta Émila Zolaja</dc:title><dc:creator>Jenčič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Tone	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>francoska književnost</dc:subject><dc:subject>Émile Zola: Greh abbéja Moureta</dc:subject><dc:subject>biblični motivi</dc:subject><dc:subject>Geneza</dc:subject><dc:subject>Adam in Eva</dc:subject><dc:subject>izvirni greh</dc:subject><dc:description>Peti roman iz cikla Rougon-Macquart Greh abbéja Moureta jasno vzpostavlja vzporednice z
biblično pripovedjo stvarjenja sveta, padcem v greh in izgonom iz raja. V prvem delu razkriva
notranji boj glavnega junaka abbéja Moureta med njegovo versko predanostjo in čutnimi
hrepenenji, v drugem pa predajo slednjim v vrtu Paradou, ki je je opisan kot idiličen rajski vrt,
spominjajoč na edenski vrt v Genezi. Glavna junaka Serge in Albine, skozi katera se kristalizira
romaneskna dihotomija pobožnega in posvetnega, sta Zolajeva različica Adama in Eve. Živita
v izobilju in harmoniji z naravo, vendar kljub temu trpita, saj ju vrt skuša. Različica kače
skušnjavke so paradoujske živali, ki Albine vodijo k Zolajevi različici drevesa dobrega in zla,
pod katerim se zgodi greh, ki vodi do izgona iz raja. Obe zgodbi poudarjata prehod iz
nedolžnosti v zavedanje občutka sramu. Ta je posledica greha, ki je tudi v romanu vezan na
drevo spoznanja. Izgon iz raja po svetopisemskem izročilu prinaša vstop v svet, kjer so prisotni
trpljenje, bolečina in smrt, na katero se Zola v zaključku eksplicitno naveže z usmrtitvijo
Albine.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-18 07:47:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>162005</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
