Razvoj povezovalnikov sečnih ostankov in njihove tehnične lastnostiSedeljšak, Matej (Avtor) Mihelič, Matevž (Mentor) biomasatehnologijepovezovalnikipridobivanje lesaV nalogi smo pripravili podatkovno bazo, v katero smo vnesli 12 mehaniziranih povezovalnikov sečnih ostankov. Povezovalniki so se v devetdesetih letih 20. stoletja močno razvili in kazalo je, da bodo postali standard v gozdarstvu, vendar se je njihova uporaba v Evropi ohranila le v dveh državah. Kot raziskovalno metodo smo uporabili morfološko analizo strojev. Ugotovili smo, da proizvajalec Monra ponuja povezovalnike z največjo maso (9000 kg). Prav tako so povezovalniki tega proizvajalca najdaljši (7020 mm) in najširši (2586 mm). Najlažje in najkrajše stroje ponuja podjetje Forest biomass baler lzb (2145 kg, 2870 mm), ki omogoča ročno krmiljenje. Pocesersko glavo usebuje samo stroj proizvajalca Fixteri. Najožje stroje ponuja podjetje Pinox (1800 mm). Največjo produktivnost stroja ponuja podjetje Anderson biobaler (40 kos/h) in najmanjšo produktivnost ponuja podjetje Valmet (25 kos/h). Proizvajalci Pinox, Valmet in Fixteri proizvedejo najdaljše svežnje (3500 mm), najkrajše svežnje pa Dingoma (2400 mm). Največji premer svežnja proizvede Anderson biobaler (1200 mm), najmanjšega pa Forest biomass baler lbz (500 mm). Ugotovili smo, da dimenzije povezovalnikov naraščajo s povečevanjem mase povezovalnikov in, da lastnost višine povezovalnikov narašča s povečevanjem lastnosti širine.[M. Sedeljšak]20242024-09-18 07:16:34Diplomsko delo/naloga161975sl