Fitocenološka oznaka kisloljubih rdečih borovij na Perm-Karbonskih kameninah v Gozdnogospodarski enoti Domžale na območju RašiceUdovč, Jure (Avtor) Rozman, Andrej (Mentor) Fitocenološka oznakakisloljubno rdečeborovjeprimerjavaRašica pri LjubljaniZa raziskovalno območje smo vzeli presek območja, kjer je na spletni strani ZGS označen rastiščnogojitveni razred borovja, območje, kjer je matična podlaga iz permkarbonskih kamenin in območje gozdnogospodarske enote Domžale. Fitocenološke popise smo na izvajali po srednjeevropski metodi. Raziskovalne ploskve smo postavili na sistematično mrežo, ki meri 250 m x 250 m. Vseh raziskovalnih ploskev je 35. Velikost raziskovalne ploskve je merila 20 m x 20 m, prav tako pa smo na njej namenili 20 m2, da smo na podploskvah pridobili podatke o pomlajevanju. Teh podploskev je na vsaki raziskovalni ploskvi 5, in sicer so štiri v kotih večje raziskovalne ploskve in ena na sredini. Na raziskovalnem območju se je v preteklosti steljarilo, kar je osiromašilo gozd in posledično se je na območju razvilo sekundarno kisloljubno rdečeborovje. Poleg tega smo naše popise primerjali s popisi Gabrijela Tomažiča, ki je na podobnih rastiščih popisoval kisloljubne borove gozdove leta 1942. Ugotovili smo, da se je stanje gozda v 81-ih letih spremenilo. Namreč se je stalnost rdečega bora zmanjšala na račun listavcev. Daleč največ je navadne bukve, gradna in pravega kostanja. Delež svetloljubnih vrst je danes opazno manjši kot nekoč in vrstna pestrost s progresivnim sukcesijskim razvojem upada. Včasih je na našem raziskovalnem območju uspevala združba Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris, danes pa gozd zaradi sukcesijskega razvoja prehaja v združbo Blechno-Fagetum.[J. Udovč]20242024-09-18 07:15:48Diplomsko delo/naloga161969sl