Validacija metode za določanje koncentracije antimikotikov v serumu z uporabo tekočinske kromatografije sklopljene s tandemsko masno spektrometrijoBučinel, Miriam (Avtor) Černe, Darko (Mentor) Somrak, Matej (Komentor) spremljanje koncentracije zdravilantimikotikimasna spektrometrijavalidacijaAntimikotiki so skupina zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje glivičnih okužb. Trenutno obstajajo 4 glavne vrste antimikotikov: polieni, flucitozin, azoli in ehinokandini. V magistrski nalogi smo se osredotočili na 8 predstavnikov: flucitozin, flukonazol, vorikonazol, ketokonazol, izavukonazol, posakonazol, hidroksiitrakonazol in itrakonazol. Zaradi velike farmakokinetične variabilnosti, resnih toksičnih učinkov pri previsokih odmerkih in možnih interakcij z drugimi zdravili, je zaželeno spremljanje koncentracije nekaterih antimikotikov. Namen spremljanja koncentracij zdravil v krvi pacientov je preverjanje, ali se te nahajajo znotraj priporočenih vrednosti. S tem lahko preprečimo toksične učinke, ki bi nastali kot posledica previsokega odmerka, oz. poskrbimo, da je odmerek dovolj visok za uspešno zdravljenje. Referenčna metoda za določanje koncentracije zdravil v serumu je tekočinska kromatografija sklopljena z masno spektrometrijo. Ta analitska metoda je zaradi svoje visoke selektivnosti, robustnosti in razmeroma nizkega vpliva interferenc, zlati standard za spremljanje koncentracije zdravil v kliničnih laboratorijih. Naša naloga je bila preveriti, ali je metoda tekočinske kromatografije sklopljene s tandemsko masno spektrometrijo primerna za rutinsko uporabo določanja koncentracije 8 antimikotikov v serumskih vzorcih. S postopkom validacije smo dokazali točnost (odstopanje <14,0 %), ponovljivost (CV <5,5 %) in selektivnost metode. Določili smo linearno območje (odstopanje od linearnosti <10,4 %) ter mejo detekcije in kvantifikacije za posamezen analit (CV <11,6 %, odstopanje <10,0 %). Dokazali smo ustrezno stabilnost vzorcev shranjenih pri različnih temperaturah po 8 dneh za posakonazol in itrakonazol, ter po 15 dneh za preostalih 6 analitov (razlika od svežega vzorca <15,0 %). Preverili smo prisotnost ostajanja manjših količin analitov v sistemu in njihov vpliv na meritve slepih vzorcev (<17,3 % površine vrha pri meji kvantifikacije oz. LoQ). Za 4 antimikotike smo preverili tudi učinek ozadja (ME >100 % za izavukonazol, vorikonazol in flukonazol, ME <100 % za posakonazol) na izmerjeno koncentracijo oz. površino vrha. Pri višjih koncentracijah smo dokazali uspešno kompenzacijo učinka ozadja z uporabo količnika površine vrha analita in njegovega internega standarda. Po uspešni validaciji smo zaključili, da metoda ustreza standardom in je primerna za uporabo v rutinske namene.20242024-09-17 08:45:21Magistrsko delo/naloga161935sl