Vpliv kombinacij pomožnih snovi na znižanje viskoznosti visokokoncentriranih formulacij monoklonskih protiteles za subkutano aplikacijoPetančič, Žiga (Avtor) Ahlin Grabnar, Pegi (Mentor) Prašnikar, Monika (Komentor) monoklonska protitelesaviskoznostpomožne snovistabilnostsubkutana aplikacijaS hitrim napredkom v razvoju bioloških zdravil se pojavlja potreba po razvoju bolj praktičnih načinov uporabe takšnih zdravil, kot je na primer subkutana aplikacija. Takšna zdravila so, zaradi potrebe po visokem enkratnem odmerku v omejenem volumnu zdravila, oblikovana kot visokokoncentrirane raztopine monoklonskih protiteles. Tehnološko oviro visoke viskoznosti poskušamo ublažiti z dodajanjem pomožnih snovi, ki vplivajo na medmolekulske interakcije protiteles in zmanjšujejo viskoznost subkutanih zdravil. Vendar lahko dodane pomožne snovi vplivajo tudi na fizikalno stabilnost protiteles, kar lahko vrednotimo s stabilnostnimi študijami. V magistrski nalogi smo proučevali vpliv novih, še ne raziskanih pomožnih snovi (testnih spojin) na znižanje viskoznosti visokokoncentrirane raztopine monoklonskega protitelesa IgG in njihov vpliv na stabilnost protitelesa v pripravljenih vzorcih. Pripravljenim končnim vzorcem smo pomerili viskoznost s pomočjo viskozimetra na čipu. Alikvote vzorcev smo tudi shranili pri formalnih in stresnih pogojih ter z njimi spremljali vpliv testnih spojin na fizikalno stabilnost protitelesa v končnih vzorcih. Z meritvami smo pokazali, da nekatere testne spojine izkazujejo koncentracijsko odvisno znižanje viskoznosti visokokoncentriranih raztopin monoklonskih protiteles in da lahko znižanje dosežemo tudi s kombinacijo dveh testnih spojin v nizkih, ekvivalentnih koncentracijah. Ugotovili smo, da je zmanjšanje vsebnosti monomerne oblike protitelesa tekom stabilnostnega testiranja primerljivo med končnimi vzorci shranjenimi pod istimi pogoji (čas in temperatura), vendar se ti med seboj razlikujejo po razmerju prisotnih agregatov in razgradnih produktov protitelesa. Rezultati lahko služijo kot osnova nadaljnjim študijam, ki bi proučevale, če lahko testne spojine dosežejo znižanje viskoznosti tudi pri visokokoncentriranih raztopinah drugih monoklonskih protiteles. Obenem pa nakazujejo na potrebo po mehanističnih študijah, ki bi osvetlile način delovanja testnih spojin. S poznavanjem slednjega bi lahko določili farmakoforu podoben model, kar bi olajšalo iskanje in vrednotenje novih spojin, ki lahko znižajo viskoznost visokokoncentriranih raztopin protiteles.20242024-09-17 08:45:04Magistrsko delo/naloga161933sl