<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161893"><dc:title>Odnos potrošnikov do potrošniškega minimalizma ter dejavniki motivacije in odvračanja</dc:title><dc:creator>Lipovčič,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Burger,	Anže	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potrošniški minimalizem</dc:subject><dc:subject>minimalističen življenjski slog</dc:subject><dc:subject>dimenzije potrošniškega minimalizma</dc:subject><dc:subject>dejavniki motivacije</dc:subject><dc:subject>dejavniki odvračanja</dc:subject><dc:description>Potrošniški minimalizem je življenjski slog zavestnega omejevanja potrošnje in materialnih dobrin, ki se je pojavil v zadnjem desetletju kot protiutež pretirani potrošnji in njenim negativnim posledicam na človeka in okolje. Zavrača idejo, da lastništvo materialnih dobrin vodi do sreče in spodbuja potrošnike h kritičnemu ovrednotenju lastne potrošnje in prioritet, posledično pa ima potencial za ustvarjanje kolektivnega prizadevanja za spremembe v družbi. Čeprav je priljubljenost tega sloga zaznati tudi v Sloveniji, tematika pri nas še ni raziskana. V diplomski nalogi sem zato na podlagi literature v prvem delu najprej preučila pojem, njegov razvoj, vse njegove dimenzije ter motive in ovire. V drugem, empiričnem delu, sem s kvantitativno metodo anketnega vprašalnika raziskala, kakšen je odnos slovenskih potrošnikov do potrošniškega minimalizma, identificirala ključne dejavnike motivacije in odvračanja ter preverila morebiten vpliv sociodemografskih dejavnikov. Rezultati so pokazali, da potrošniki v Sloveniji udejanjajo minimalistični življenjski slog, pri čemer jih najbolj motivirajo osebne koristi, a kljub temu verjamejo tudi v njegov potencial za ustvarjanje družbenih sprememb. Najbolj izpostavljeni oviri sta bili čustvena navezanost na predmete ter oglaševanje in širši družbeni sistem, kar je pokazalo, da ključne ovire niso izrazito potrošniške. Statistično značilnega vpliva sociodemografskih dejavnikov nisem zaznala. Ugotovitve potrjujejo priljubljenost življenjskega sloga in nakazujejo priložnosti za podjetja in blagovne znamke, da jih s takšno filozofijo pritegnejo.</dc:description><dc:publisher>N. Lipovčić</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 08:30:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161893</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
