<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161861"><dc:title>Mikovirusi in nadzor glivnih bolezni pri rastlinah</dc:title><dc:creator>Lapajne,	Robi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajner,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Mikovirus</dc:subject><dc:subject>virus gliv</dc:subject><dc:subject>hipervirulenca</dc:subject><dc:subject>hipovirulenca</dc:subject><dc:subject>biokontrola</dc:subject><dc:subject>glivna bolezen</dc:subject><dc:subject>interakcije med mikovirusi in glivami.</dc:subject><dc:description>Mikovirusi, ali virusi gliv, predstavljajo pomembno biotehnološko orodje. Razumevanje kompleksnih medsebojnih interakcij je ključnega pomena za razvoj novih metod biološke kontrole ter izboljšanje strategij obvladovanja fitopatogenih gliv. V tem diplomskem delu je predstavljen njihov potencial ter mehanizem delovanja na primerih nadzora bolezni, kot so kostanjev rak, bela gniloba in fuzarioza žitnih klasov. Nadalje je raziskan njihov izvor ter učinek evolucije, ki je vodila do razvoja številnih taksonomskih skupin mikovirusov, med katerimi so predstavniki z genomi dsRNK, ssRNK ali ssDNK. Uspešno so se ohranili le tisti, ki so se bili sposobni prilagoditi selekcijskim pritiskom znotraj gostiteljskega sistema, kot je npr. zaviranje protivirusnega odziva gostitelja/glive na nivoju RNK interference. Tako kot drugi virusi, potrebujejo tudi mikovirusi žive celice za svoje preživetje, vendar se ne širijo na običajen način. Predstavljeni so osnovni principi ter primeri horizontalnega in vertikalnega širjenja. Zanimiva lastnost mikovirusov je njihova sposobnost vplivanja na virulenco gostitelja. Nekateri mikovirusi povzročajo hipovirulenco, pri čemer gliva postane manj virulentna, medtem ko drugi povzročajo hipervirulenco, pri čemer gliva zaradi okužbe z virusom postane patogena. Učinki so pogosto povezani z mehanizmi, ki vplivajo na spremembo morfologije, rasti, pigmentacije, sporulacije in produkcije toksinov. Raziskani pa so tudi drugi biotski in abiotski faktorji, ki vplivajo na razvoj fenotipskih sprememb.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 07:18:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161861</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
