<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161858"><dc:title>Indukcija organogeneze in genske transformacije konoplje (Cannabis sativa) in vitro</dc:title><dc:creator>Arsov,	Sasho	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Murovec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košmelj,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Konoplja</dc:subject><dc:subject>tkivne kulture</dc:subject><dc:subject>kalus</dc:subject><dc:subject>adventivna regeneracija</dc:subject><dc:subject>genska tranformacija</dc:subject><dc:description>Vzpostavili smo uspešen protokol za gensko transformacijo konoplje (Cannabis sativa
L.). Za določitev protokola za adventivno regeneracijo konoplje smo izvedli več
poskusov. Najprej smo preizkusili različne regenerativne sposobnosti treh tipov
izsečkov (listnih pecljev, listnih izsečkov in internodijev) ter njihov potencial za tvorbo
kalusa. Raziskan je bil tudi učinek osnovnih gojišč DKW (Driver in Kuniyuki, 1984) in
MS (Murashige in Skoog, 1962). Predmet raziskave je bil tudi vpliv svetlobnega režima
na regenerativni potencial listnih pecljev in organogenetski potencial šestih genotipov
konoplje za uporabo v medicinske namene ter ene industrijske sorte konoplje.
Proučevan je bil tudi vpliv različnih koncentracij fitohormonov, kot so tidiazuron
(TDZ), 6-benzilaminopurin (BAP) in 1-naftalenocetna kislina (NAA), da bi našli najbolj
obetavno kombinacijo za razvoj kalusa in poganjkov. Listni peclji genotipa BF.KEM1.2
so imeli večji potencial za razvoj kalusa in poganjkov v primerjavi z drugima dvema
tipoma izsečkov. Vzpostavljena je bila adventivna regeneracija netransformiranih
poganjkov s 5 % uspešnostjo iz listnih pecljev genotipa BF.KEM3 na gojišču DKW z
0,2 mg/l TDZ, 0,5 mg/l NAA in 0,1 μM/l peptida fitosulfokin (PSK). Prisotnost svetlobe
je pozitivno vplivala na razvoj poganjkov in kalusa. Nadalje smo listne peclje iz
genotipa BF.KEM3 transformirali s kokultivacijo z bakterijo Agrobacterium
tumefaciens, ki je vsebovala plazmid pCAMBIA1302-ZsGreen, ki vsebuje v svoji regiji
T-DNA selekcijski gen hptII in reporterski gen ZsGreen. Prisotnost reporterskega gena
ZsGreen smo preverili z detekcijo zelene fluorescence in verižno reakcijo s polimerazo
(PCR) ter ga potrdili v 95 % pregledanih transformiranih kalusnih skupkih, prisotnost
gena hptII pa smo potrdili s PCR pri 85 % pregledanih transformiranih kalusnih skupkih.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 07:18:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161858</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
