<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161854"><dc:title>Primerjava različnih sort industrijske konoplje (Cannabis sativa) za namen pridelave kanabinoidov</dc:title><dc:creator>Vengar,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>industrijska konoplja</dc:subject><dc:subject>Cannabis sativa</dc:subject><dc:subject>kanabinoidi</dc:subject><dc:subject>morfološke lastnosti</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo proučevali različne sorte industrijske konoplje (Cannabis sativa 
L.). Namen naloge je bil ugotoviti, katera sorta je najbolj primerna za pridelavo 
kanabinoidov. Za poskus smo izbrali 11 sort, 'Berry Blossom', 'Northwest', 'Midwest', 
'CBG' in 'Enectaliana', ki so feminizirane, in 'Carmagnola', 'Dioica 88', 'Fibranova', 
'Kompolti', 'Tiborszallasi' in 'Elleta Campana', ki so dvodomne. Ženske rastline smo 
gojili od maja do septembra leta 2023 v okolici Krškega, pri gostoti 1 rastlina na m2. Pri 
polovici rastlin vsake sorte smo po dveh tednih rasti na njivi izvedli ukrep vršičkanja. 
Med rastno dobo smo nabrali po 30 listov na sorto za podatke o površini lista, številu 
lističev in širini glavnega lističa. Po žetvi (konec septembra in v oktobru) smo rastline 
ločili na stebla in socvetja z listi ter jih stehtali pred in po sušenju. Vsebnosti 
kanabinoidov v suhih socvetjih z listi smo merili s tehniko visoko ločljivostne 
tekočinske kromatografije (HPLC) in z napravo GemmaCert (NIRS tehnologija). 
Vršičkanje na končno višino rastlin ni vplivalo, je pa povzročilo večji pridelek suhih 
socvetij z listi pri večini sort. Ugotovili smo, da merjenje vsebnosti kanabinoidov v 
socvetjih z listi z napravo GemmaCert ni natančno, saj v vzorcih v primerjavi s tehniko 
HPLC pokaže preveč ⠆9-tetrahidrokanabinola (THC) in premalo kanabidiola (CBD). 
Največji pridelek CBD v suhih socvetjih z listi so dosegle vršičkane rastline sorte 
'Midwest' (42,5 g na rastlino), največji pridelek kanabigerola (CBG) pa vršičkane 
rastline sorte 'Berry Blossom' (42,3 g na rastlino) in linije CBGo (32,0 g na rastlino). V 
nasprotju z ženskimi dvodomnimi rastlinami so sorte feminiziranih rastlin več suhe 
snovi kopičile v socvetjih z listi kot pa v steblih. Sorte so se razlikovale tudi po 
morfometriji listov: feminizrane sorte so imele v povprečju manjšo površino listov in 
list sestavljen iz manjšega števila lističev kot dvodomne sorte. Najširši glavni listič sta 
imeli sorta 'Berry Blossom' (57,69 mm) in linija CBGo (48,97 mm), medtem ko med 
ostalimi sortami ni bilo večjih razlik. Lastnosti listov niso bile povezane z vsebnostjo 
kanabinoidov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 07:18:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161854</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
