Higroskopnost in difuzija vezane vode v obžganem lesu smrekeRibič, Urban (Avtor) Straže, Aleš (Mentor) Žigon, Jure (Komentor) lespirolizasorpcijadifuzivnostzoglenela površinaRaziskali smo strukturne, sorpcijske in difuzijske lastnosti obžganega smrekovega lesa (Picea abies), ki so med drugim pomembne za razumevanje obnašanja konstrukcijskega lesa po požaru in pri njegovi nadaljnji rabi. Vzorce, debeline 35 mm, smo obžigali v konusnem kalorimetru pri konstantnem toplotnemu toku 50 kw/m2, skladno s standardom ISO 5660-1:2015. Higroskopnost in sorpcijske lastnosti obžganih vzorcev smo pri 20 °C v več plasteh po globini (0 mm, 2 mm, 4 mm in 20 mm) določali z dinamično sorpcijo vodne pare (DVS). Difuzivnost vodne pare skozi obžgano površino vzorcev smo določali nestacionarno, z merjenjem polovičnega časa uravnovešanja vzorcev med suho (T = 20 °C, φ = 30 %) in vlažno klimo (T = 20 °C, φ = 75 %). Ugotovili smo valovito površino obžganih vzorcev, s plastjo pooglenelega lesa (⡈ 2–3 mm), ter podpovršinsko plastjo termično modificiranega lesa (⡈ 1 mm). Zunanje plasti obžganih vzorcev so se termično bolj degradirale in so imele na celotnem higroskopskem območju (φ = 0…90 %) nižjo ravnovesno vlažnost. Vlažnost nasičenja primarnih sorpcijskih mest je bila v področju obžgane površine vzorcev (0…4 mm) nižja (u0 = 3,6 %) kot pri kontrolnem lesu (20 mm; u0 = 5,8 %), energija vezave vodnih molekul na primarna sorpcijska mesta pa je bila velika (ΔG1 < –4000 J/mol). Difuzijski koeficient je bil pri obžganih vzorcih, 3-krat manjši (D = 8,33×10–11 m2/s) kot pri kontrolnih vzorcih (D = 2,60×10–10 m2/s). Obžgana površina vzorcev predstavlja težje prehodno plast za difuzijo vezane vode.[U. Ribič]20242024-09-15 07:18:02Diplomsko delo/naloga161852sl