<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161846"><dc:title>Odzivi na sušni stres pri rastlinah</dc:title><dc:creator>Vlepič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajner,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stresni dejavniki</dc:subject><dc:subject>pomanjkanje vode</dc:subject><dc:subject>suša</dc:subject><dc:subject>molekularni odzivi</dc:subject><dc:subject>ABA</dc:subject><dc:subject>brasinosteroidi</dc:subject><dc:subject>signalne poti</dc:subject><dc:subject>genetski inženiring</dc:subject><dc:subject>vpliv virusnih okužb</dc:subject><dc:description>Rastline so stacionarni organizmi, ki nimajo živčnega sistema, vendar so kljub temu lahko razvile različne pristope in odgovore na zaznavanje sprememb iz okolja. Zaradi segrevanja ozračja postaja problematika okoljskih sprememb vedno večja in je aktualna tudi pri rastlinah, predvsem v povezavi s kmetijstvom. Zaradi večanja števila prebivalstva se je povečala tudi potreba po večjem pridelku, ki pa je zaradi segrevanja ozračja izpostavljen številnim stresnim dejavnikom, ki negativno vplivajo na rast. Mednje spada tudi pomanjkanje vode oziroma suša, na katero so se rastline morale prilagoditi in s tem razviti nove sisteme. Različne raziskave so potrdile, da so se rastline na pomanjkanje vode sprva prilagodile tako, da so pospešile signalizacijo med zaznavo pomanjkanja in samim odzivom. Druge prilagoditve so povezane z ekspresijo genov in regulacijo bioprocesov v sami rastlini. V diplomski nalogi se osredotočam predvsem na do sedaj poznane molekularne vidike prilagoditve rastlin na pomanjkanje vode.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 07:17:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161846</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>