Proučevanje lastnosti lesa muzejskih eksponatov konsolidiranih z različnimi utrjevalciStrenčan, Tinkara (Avtor) Merela, Maks (Mentor) Žigon, Jure (Komentor) muzejski eksponatikulturna dediščinalesni artefaktimehanske lastnostikonsolidacijska sredstvaZa ohranitev kulturne dediščine je ključnega pomena pravilna oskrba lesnih artefaktov. Les lahko zaščitimo pred zunanjimi in biološkimi vplivi z različnimi metodami konzerviranja in restavriranja, pri čemer uporabljamo konsolidacijska sredstva. V naši raziskavi smo v sodelovanju z restavratorji in konzervatorji Slovenskega etnografskega muzeja izbrali pet konsolidacijskih sredstev, s katerimi smo utrdili vzorce smrekovega in bukovega lesa različnih dimenzij. Uporabili smo dve metodi utrjevanja, in sicer potapljanje in vakuumiranje. Nato smo izvedli meritve upogibne trdnosti, mikrotrdote in sorpcije, ter spremljali spremembo gostote, barve in debelino nanosa konsolidacijskih sredstev. Rezultati so pokazali, da se sredstva različno odzivajo na posamezne dejavnike, kar je odvisno od njihovih specifičnih lastnosti. Nekatera sredstva dobro penetrirajo v les, izboljšajo dimenzijsko in upogibno trdnost ter se učinkoviteje odzivajo na spremembo vlažnosti zraka. Naša raziskava je potrdila, da so obdelani vzorci v primerjavi z neobdelanimi dosegli boljše rezultate v vseh testih mehanskih in fizikalnih lastnosti. Z raziskavo smo pridobili natančne podatke o značilnostih uporabljenih konsolidacijskih sredstev, ki bodo koristni pri določitvi njihove nadaljnje uporabe glede na zahteve in pogoje izpostavitve. Pri konzervaciji muzejskih eksponatov je še posebej pomembno izbrati sredstvo, ki je transparentno, izboljšuje dimenzijsko stabilnost, zagotavlja reverzibilnost obdelave ter je neškodljivo za okolje.[T. Strenčan]20242024-09-15 07:17:19Diplomsko delo/naloga161845sl