<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=161843"><dc:title>Učinek bis(2-etilheksil) ftalata na kopenskega raka vrste Porcellio scaber</dc:title><dc:creator>Korpar,	Taja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jemec Kokalj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Porcellio scaber</dc:subject><dc:subject>kopenski rak</dc:subject><dc:subject>DEHP</dc:subject><dc:subject>mehčalci plastike</dc:subject><dc:subject>ftalati</dc:subject><dc:description>Bis(2-etilheksil) ftalat (DEHP) je pogost mehčalec plastike, ki zaradi svoje dolgotrajne prisotnosti in toksičnih učinkov predstavlja pomembno okoljsko tveganje. Kot endokrini motilec lahko povzroči različne vplive na organizme. V naši raziskavi smo proučevali vpliv različnih koncentracij DEHP (0.5, 5, 50 in 100 mg/kg) na kopenske rake enakonožce vrste Porcellio scaber Latreille. Izvedli smo tri poskuse v različnih medijih z različnimi topili: prvi na listih z etilacetatom, ki je trajal tri tedne, ter dva na listih in zemlji z acetonom, ki sta trajala dva tedna. Spremljali smo preživetje, stopnjo prehranjevanja in iztrebljanja, učinkovitost asimilacije hrane (AE), imunske parametre (diferencialna gostota hemocitov (DHC), celokupna gostota hemocitov (THC), viabilnost celic) ter biokemijske parametre (aktivnost mitohondrijskega elektronskega transportnega sistema (ETS) in glutation S-transferaze (GST)). Rezultati so pokazali, da DEHP večinoma ni bistveno vplival na prehranjevalne parametre, z izjemo povečanja prehranjevanja in iztrebljanja pri poskusih na listih z acetonom pri najvišji koncentraciji (100 mg/kg DEHP) ter zmanjšanja AE pri nižji koncentraciji (5 mg/kg DEHP). Imunski parametri so ostali večinoma nespremenjeni z nekaj izjemami, kjer so bile statistično značilne spremembe opažene pri DHC (50 mg/kg DEHP) in THC (5 mg/kg DEHP) v poskusih na listih z acetonom. Aktivnost ETS se je zmanjšala že pri nižjih koncentracijah (0.5 in 5 mg/kg DEHP) na listih, medtem ko je v zemlji do statistično značilnega zmanjšanja prišlo pri najvišji koncentraciji (100 mg/kg DEHP). Aktivnost GST se je pri poskusih na listih z etilacetatom zmanjšala pri koncentraciji 50 DEHP (mg/kg), pri listih z acetonom pa že pri nižjih koncentracijah (0.5 in 5 mg/kg DEHP), medtem ko se je pri najvišji koncentraciji (100 mg/kg) povečala tako na listih z acetonom kot v zemlji. Zaključujemo, da DEHP v večini primerov ni bistveno vplival na prehranjevalne in imunske parametre. Kadar so bili učinki opaženi, so bili ti prehodni in niso bili prisotni pri vseh testiranih koncentracijah. Ugotovitve o značilnih učinkih na aktivnost ETS in GST pa kažejo na potrebo po nadaljnjih raziskavah.</dc:description><dc:publisher>[T. Korpar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-15 07:17:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>161843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
