Mikrofacielna analiza Krikovske formacije v soteski potoka Liščak v Baški grapiNovak Zakeršnik, Nejc (Avtor) Rožič, Boštjan (Mentor) Krikovska formacijamikrofaciesna analizaspodnja juraSlovenski bazenJužne AlpeV sklopu diplomske naloge sem preučil in opisal spodnjejursko Krikovsko formacijo v soteski potoka Liščak ter jo primerjal z ostalimi že raziskanimi profili Slovenskega bazena. Raziskovan profil se nahaja v severozahodni Sloveniji, v predgorju Julijskih Alp, v stranski grapi doline reke Kneže. Preiskovani razvoji so nastali v Slovenskem bazenu in danes strukturno pripadajo tektonski enoti Južne Alpe, natančneje Podmelškemu pokrovu, ki je strukturno najnižji izmed pokrovov znotraj Tolminskega pokrova. Znotraj 360 m debelega zaporedja Krikovske formacije prevladujejo hemipelagični apnenci, ki se menjavajo s presedimentiranimi apnenci, med katerimi prevladujejo kalkareniti, pojavljajo pa se tudi plasti apnenčevih breč. V spodnjih 100 m je profil močno dolomitiziran, proti vrhu profila pa se pojavlja vse več lapornatih apnencev. Gomolji in pole roženca se pojavljajo preko celotnega profila. Vzdolž celotnega, detajlno posnetega profila sem izvedel mikrofaciesno analizo karbonatnih plasti. Mikrofaciesi kažejo na sedimentacijo v globokem morju, ob vznožju pobočja, na globokem šelfu ali v bazenu. Sestava kalciturbiditov se preko profila spreminja, kar je posledica sprememb na karbonatni platformi, iz katere je material prihajal. V spodnjem delu profila med zrni prevladujejo intraklasti, mikritizirani ooidi in peloidi, med biogenimi zrni pa je največ foraminifer. Navzgor po profilu je peloidov vse manj. Poleg ooidov in intraklastov je veliko ehinodermov, ki začnejo proti vrhu profila prevladovati med zrni. Podobne spremembe se pojavljajo tudi v že raziskanih zaporedjih Krikovske formacije iz zahodnega dela Slovenskega bazena.N. Novak Zakeršnik20242024-09-14 09:00:04Diplomsko delo/naloga161827sl