Uporaba mahov kot bioindikatorjev za ugotavljanje količine useda dušikovih in žveplovih spojin v gozdne ekosistemeVrčkovnik, Maja (Avtor) Batič, Franc (Mentor) Simončič, Primož (Komentor) bioindikacijamahovigozdni ekosistemidušikžveploSlovenijaV diplomski nalogi so bile leta 2010 obravnavane vsebnosti dušika in žvepla ter izotopska sestava (Ž15N) v mahovih na območju celotne Slovenije. Mahovi vrste Hypnum cupressiforme Hedw. So bili nabrani v gozdnem prostoru na 26 izbranih lokacijah, ki so sestavni del vzorčne mreže 16 Ž 16 in 16 Ž 8 km. Vsebnosti dušika in žvepla v mahovih so bile izmerjene z elementarnim analizatorjem. Določitve Ž15N so bile opravljene z masnim spektrometrom za analitiko stabilnih izotopov lahkih elementov. Ugotovljena je bila razlika vsebnosti dušika in žvepla med mahovi, ki smo jih nabrali pod zastorom, in tistimi na prostem. Ugotovljene vsebnosti dušika in žvepla v mahovih so bile večje pod zastorom, kar je najverjetneje posledica izpiranja zračnih onesnažils krošenj. Pri analizi vsebnosti dušika, žvepla in (Ž15N) pod zastorom in na prostem glede na tip gozda so bile ugotovljene statistično značilne razlike pod zastorom, na prostem pa med iglavci in listavci ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovljeno je bilo, da se vsebnosti obeh elementov z oddaljenostjo od krošenj zmanjšujejo. V nalogi so bili preračunaniusedi dušika in žvepla primerjani med državami. Za dušikove usede je bilo ugotovljeno, da je Slovenija z letnim povprečjem 10,2 kg/ha pod švicarskim in nad nemškim povprečjem. Ugotovljen izračun usedov žvepla je bil povprečno 5,5 kg/ha letno, kar je precej več kot v švicarski raziskavi, kjer je bil used 2 kg/ha letno.[M. Vrčkovnik]20132014-07-11 13:45:14Diplomsko delo16181sl