<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=16173"><dc:title>Rast črnega gabra na Kroparski gori</dc:title><dc:creator>Kordež,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadunc,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skrajna rastišča</dc:subject><dc:subject>višinska rast</dc:subject><dc:subject>debelinska rast</dc:subject><dc:subject>črni gaber</dc:subject><dc:subject>Ostrya carpinifolia Scop.</dc:subject><dc:subject>Kroparska gora</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomski nalogi se je analiziralo zgradbo sestojev in rastne značilnosti črnega gabra (Ostrya carpinifolia Scop.) na Kroparski gori. Postavilo se je 5 ploskev velikosti 1 ar. Na vseh ploskvah se je izmerilo vse drevje s prsnim premerom 5 cm ali več. Na vsaki ploskvi se je z namenom debelne analize posekalo 4 dominantne črne gabre, poleg tega pa še skupno 4 bukve in 2 hrasta.Pokazalo se je, da so gostote sestojev in temeljnice na ploskvah zelo visoke. Starostna analiza dominantnih črnih gabrov je pokazala, da pogosto presežejo starost 100 let. Višinska in debelinska rast sta bili na osojni ploskvi kljub melišču solidni, rast črnega gabra na opuščeni senožeti pa je bila izredno nagla. Ugotovljena produktivnost skrajnih rastišč je izredno nizka. Slaba polovica analiziranih dreves črnega gabra je v primeru višjih temperatur v času vegetacijske sezone tvorila ožje branike.</dc:description><dc:publisher>[M. Kordež]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:45:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>16173</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
